Toplo oktobersko popodne ... nad morjem ...Zrak je ... drugačen ... nekako poln ... ni ga treba dihati ... kar sam pride vate ...
Lenoben vetrič poganja nekaj jadrnic po zalivu ... kot po naključju odpadlo jesensko listje ... še barve se ujemajo ...
Megličasto obzorje, ki zardeva v sončnem zahodu, se izgublja v sivini gladke gladine ... meja je zabrisana ... neostra ... mehkobna ...
Oleandri na robu terase zbadajo belino neba in se rahlo potresajo v odhajanje dneva ...
Črni speti lasje in odločen korak ... "ma, kaj ... a sem eno pivo premalo prinesla?" ...
...saj je dobro ... bomo že počakali ...
Besede ... kar tečejo ... o poslih ... o cestah ... o državi, politiki, občini ... o ljudeh, ki jih poznamo ... ali pa ne ... o spremembah ... ki bodo ... ali pa tudi ne ... saj ni nujno ... zdaj jih ne potrebujemo ... nobeden se ne razburja ... tu se ni treba ...
... evo ... zdaj imamo vsi pivo ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar