sobota, 25. oktober 2008

Kakor na nebu, tako na zemlji


Razbor je prav poseben kraj. Že zaradi svoje markantne vzvišenosti nad savsko dolino je nekaj izrednega.
Ko prideš gor, ugotoviš, da je vas na grebenu ... nekakšni polici, ki sili iz južnega pobočja Lisce ... pa tudi, da je lepo urejena ... pravzaprav tako lepo, da je letos dobila nagrado kot najbolj urejena hribovska vas. Imajo čudovito cerkev sv. Janeza Krstnika, lep kulturni dom in seveda ... razgled, ki te ne more pustiti ravnodušnega ...

Imajo pa še nekaj ... nekaj prav posebnega ... Že enajsto leto namreč vsako jesen začenjajo z "Razborskimi večeri". Kulturno prireditvijo, na kateri se predstavi osrednji gost ali gostja z vodilno temo, ob tem pa še slikarji, glasbeniki, ... iz bližnjih, včasih pa tudi bolj oddaljenih krajev.
Nocojšnji osrednji gost je bil stari znanec Razborskih srečanj, pravzaprav njihov idejni oče in dolgoletni ustvarjalec ... jasno, pater Karl Gržan.
Pater Gržan je vsekakor izjemen. Tako kot človek, kot duhovnik in kot pisatelj. Njegov sloves je že zdavnaj presegel razborske razglede. Njegove pridige so postale pretanjene duševne terapije ... besede, ki se te dotaknejo ... Pasijon je v njegovi režiji postal spektakel ... doživetje, ki te pretrese ...
Pater je pred kratkim žal zamenjal svoj dolgoletni kraj službovanja in s tem zapustil tudi župljane na razborskih strminah.
Kakorkoli, danes je bil spet "gor" in prisluhnili smo mu, kot že tolikokrat ...
Tokrat nas je vsekakor presenetil, kar nekako ... zelo ... vsaj mene ...
Patra sem navajen poslušati, kako razmišlja o počutjih, duševnih vzgibih, iskanju smisla, ponotranjenosti ali pozunanjenosti ljudi s katerimi se srečuje pri svojih iskanjih in dajanjih ...
Danes je govoril o nekem drugem svetu ... prostorsko in časovno zelo oddaljenem od tega ... o ozvezdjih in domnevnem odkritju njihove zemeljske upodobitve v razporeditvi ostankov pradavnih gradišč v povezavi z naravnimi danostmi širše okolice Jurkloštra.
Če povem iskreno je bil zame Jurklošter vedno območje ozkih in mračnih sotesk ter strmih skalnatih špic ... relativno slabo znan in redko poseljen kraj. Če mi kdo reče, da gre v Jurklošter imam še vedno občutek, da se hoče skriti ...
Vsekakor zanimiva tema, res ... rekel bi, da skoraj prava arheološko-ezoterična pustolovščina ...
Pater je napisal knjigo "V znamenju Oriona" in nam predstavil izsledke raziskav ter terenskega dela. Na podlagi njegovih dognanj naj bi stara ljudstva okrog Jurkloštra gradila nekakšno kopijo zvezdnega neba, torej ozvezdji Oriona, Bika, Strelca, Dvojčkov, ...
Šlo naj bi za pradavne svete ali predkrščanske romarske kraje. Ostanki, ki naj bi to nakazovali so kupi skal, ki so jih stara plemena prinesla in razporedila po širnem območju.
Skratka, pater Gržan je prepričan, da gre za nekakšen domač Stonehenge ...
Prav ... ni razloga, da bi našemu dragemu patru ne verjeli. Zakaj pa ne? Kdo pa ve, kaj se je pred dva ali celo štiri tisoč leti dogajalo pri nas? Kaj so takrat verovali ljudje?
Nedvomno so imeli takratni ljudje svoje svete kraje, tako kot jih imamo danes. Nedvomno so bili zelo povezani z naravo ... dosti bolj kot smo danes. Gotovo so tudi v okolju in naravnih silah iskali odgovore na vprašanja o višjem ali univerzalnem redu, katerega del smo tudi mi sedaj in ki je še vedno približno enako skrivnosten, kot je bil takrat. Zelo možno je tudi, da jim je bilo prav zvezdno nebo, ki ga mi največkrat še opazimo ne, vzor za red vseh redov, popolno strukturo ... nekaj, kar je smiselno upodobiti tudi na tem svetu, da bi se še bolj približali nekemu drugemu ...
Prepustimo se špekulacijam in spoštujmo čarobne kraje, ki nas obkrožajo ...
Zbrani avditorij se je ta večer zlahka prepustili še odlično razpoloženim pevcem iz okteta Jurija Dalmatina in vsestransko talentiranemu kantavtorju Mihu, ki je mimogrede tudi so-raziskovalec pri predstavljenem "stelarnem" projektu patra Gržana ... pa seveda, gospe, ki je predstavila svoje videnje povezave med nebom in zemljo ...

Skratka iz petkovega večera smo iztisnili redko in odlično doživetje ...


Na Razborju je bilo sinoči topleje kot v dolini ... tudi zrak je bil lažji ... bolj tekoč ... zvezde so se videle ... na nebu ...



Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)