Včasih sem mislil, da je računovodstvo en velik dolgčas- …
aktiva, pasiva, časovne razmejitve, glavna knjiga, amortizacija … skratka puzle
od številk. Zadnje čase pa ugotavljam, da gre v bistvu za eno izjemno kreativno
panogo, in to zlasti na področju bančništva. Najnovejše
premetavanj prazne slame na področju balansiranja naših državnih bank, me namreč
spominja na tisti vic, ko mornarček priteče kapitanu povedat, da je v boku
ladje luknja skozi katero vdira voda v ladjo in da se ta že nagiba, pa mu stari
morski volk svetuje, naj jo zvrta še na drugi strani, da se bo nekako izravnala.
Smešno se mi zdi, da se pri vprašanju dokapitalizacije
državnih bank sploh še kdo spreneveda, da je šlo pri tej in vseh prejšnjih krajah samo za to kako legalizirati proračunski transfer s katerim bi nadomestili
denar varčevalcev, ki ga v bankah ni bilo več. Tega so namreč, nikoli nikomur
odgovorne uprave zafrčkale z vsevprek dajanjem izjemno ugodnih in posojil brez pravih
poroštev in ki jih nihče ne vrne ter tudi tistim o čemer zelo neradi govorijo, in sicer zgrešenimi špekulacijami
na mednarodnih finančnih trgih. Šlo je torej za projekt
"dokapitalizacija", za katerega je bilo potrebno izvesti nekaj
pripravljalnih aktivnosti. In sicer je bilo najprej treba prikazati
katastrofalne bilance, kar je bilo narejeno strokovno na mednarodnem nivoju, nadalje pa pobrati denar od solastnikov banke, torej lastnikov podrejenih delnic in
obveznic, kar je bilo narejeno sicer manj strokovno a očitno z velikim veseljem,
ker so se s tem strnile lastniške vrste. Vse to je bilo potrebno še medijsko
prav okrancljati, čemur so pripomogli novinarji, ki so bili v glavnem tiho in pa kajpada politiki, ki pa niso bili tiho, čeprav niso imeli pojma
za kaj se sploh gre ali pa se zgolj delali strokovnjake za vse in nič, tako kot
vedno. No in po tako temeljiti pripravi, se je gospod guvernerju, kot zadnji varuh državnega zaklada in zakonske
pravičnosti na finančnem globusu Slovenije, pod operacijo lahko samo še
podpisal in stopil v bran skupnemu podvigu pred enako mislečo evropsko
finančno sekto.
Rezultat je seveda logičen in napovedan, sledila je blazno ugodna prodaja
državnih obveznic, s katerimi je proračun države, torej v imenu vseh nas, najel
milijardno posojilo ter ga podaril obubožanim bankam. S tem so se bankam bilance popravile, komu se pa ne bi, mi vsi pa smo postali še bolj razlaščeni in
še bolj podrejeni mali delničarji. Tako kot do sedaj smemo skušati živeti kakor
vemo, znamo in zmoremo s svojim denarjem ter vzgajati otroke naj bodo pošteni in naj imajo, tako kot vse do sedaj, radi tudi to državo, ki jih je, prav tako kot vse do sedaj, zadolžila do grla in jim ne
more plačati niti šole v naravi.
Bedno, še bolj bedno in sramotno.
Vse skupaj je ena navadna velika prevara, ki ima izvirni
greh samo v enem in sicer državnem lastništvu bank. Naše državne banke so pač (ne-)reformirani
socialistični kombinati, ki na področju mednarodne konkurence, brez stalne
državne podpore očitno niso sposobni preživeti. Njihovi vodilni so bili in so še
politično neoporečni kadri, ki so dobro vedeli koga morajo ubogati in so se
naučili vseh možnih goljufij, ki so jim omogočile dobro preživetje. Temu primerno so
s spretnim kadriranjem in vplivi oblikovali celoten finančni sistem z vsemi nadzornimi
mehanizmi, ki služi temu, čemur pač služi vsak parazit, predvsem obstoju in
razvoju samega sebe, pa četudi na račun smrti telesa gostitelja. Vseh potrebnih
finančnih čarovnij in trikov so se ti ljudje, ki to počnejo, izučili prav v teh
bankah. Kje pa naj bi se, saj drugih sploh ni bilo?
Če bi se teh mlinskih kamnov znebili takoj po osamosvojitvi,
bi danes ne imeli dokapitalizacij-, pa ne samo to, ne bi imeli dolgov do
hrvaških in bosanskih varčevalcev in zelo verjetno bi imeli precej manj
tajkunskih zgodb, ker našim slavnim bleferjem ne bi nihče dal stotin milijonov
posojil.
In kaj bi bilo slabše za običajne varčevalce, če bi bile te banke v zasebni lasti?
Nič, dragi moji razlaščenci, prav nič, tako, kot nam ne bo prav nič boljše zaradi
tega, ker smo lastniki delnic, ki jih sploh nismo imeli, pa so nam jih vseeno pobrali in nas še zadolžili zanje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar