Vsi smo v sistemu. Vsi v podrejeni sistemski rabi in nihče ni zares prost-, nihče ni posameznik, dokler na nek način ne izstopi. Dokler ne skoči dol ali se odklopi od sistemskih vezi. Vseh ni mogoče nikoli prekiniti in zakaj bi jih? Zapredeni smo v človeške, verske, okoljske, vremenske, politične, planetarne, vesoljske, ... in kajvemkakšneše sprege, ki se med seboj prekrivajo, prepletajo, dopolnjujejo ali izključujejo. Vsi smo vključeni, povezani med seboj in v sistem, ter tako pripravljeni ali nepripravljeni na okoliščine na katere sistem odgovarja. Sistem ni namenjen samemu sebi. Združuje zato ker koristi in koristi zato ker združuje. Bistvo sistemskega značaja je vzajemnost. Brez vzajemnosti ni sistema. Če nekdo nima možnosti vplivati na sistem, potem ne vidi smisla, da bi še vztrajal v njem.
Če si v sistemu si varnejši ali pa tudi ne-, vendar koristi pretehtajo. Nagoni in naravni obrambni mehanizmi so tisti privlačne sile ki nas vedno znova pritegujejo v sisteme. Če nas ne bi, bi pač vsak iskal svoje rešitve.
Bog je ustvaril sistem in prva človekova napaka je bila, da je hotel iz njega izstopiti. To se ne bi smelo zgoditi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar