Pust je tu in nekateri si bomo nadeli še kakšno masko. Za razliko-, pa bi bilo morda zanimivo videti, kako bi zgledalo, če bi se vsi odločili in vsaj na ta dan recimo sneli maske. To bi bil en drugačen dan, ko bi vsi govorili samo resnico, vse povedali iskreno, kot mislijo in čutijo ter vsi jasno in javno povedali, kaj so skrivali celo leto in jim morda leži na duši. To bi bil gotovo zelo zanimiv dan, vendar bi znal biti naslednji še zanimivejši. Kdo ve koliko parov bi naslednji dan izpolnjevalo ločitvene obrazce in koliko delavcev iskalo novo zaposlitev? Najbrž bi se tudi precej politikov znašlo pred pomembno karierno odločitvijo in verjetno bi se zdramilo tudi nekaj svetovnih voditeljev, lahko pa, da bi se še bolj zdramili njihovi podanikov, ki bi spoznali kaj v resnici mislijo tisti, ki govorijo v njihovem imenu in za njihov denar.
Da do česa takšnega ne pride je za ljubi mir na svetu in srečo naših kratko nam odmerjenih dni, verjetno prav. Lahko pa se kaj podobnega zgodi pri nas samih. Sami lahko spremenimo nekaj v sebi in se vsaj enkrat odpremo, začnemo poslušati in se zazremo v vse tisto kar nas obkroža. Lahko začnemo sprejemati vse besede in prizore, ki jih sicer spregledamo, preslišimo ali odmislimo po kratkem postopku. Lahko se posvetimo svojim bližnjim in preko njih morda celo samemu sebi.
Saj ni tako težko. Le začeti je treba poslušati in opazovati tudi tisto, kar nočemo, se nam ne ljubi ali se nam zdi samo po sebi umevno. Velikokrat smo ošabni in ne dovolimo resničnim glasovom ali prizorom blizu, jih ne sprejmemo, preprosto zato, ker nočemo sprejemati slabih mnenj, novic ali težav. Srečni smo v svoji mali ovojnici, ki naj bi prepuščala le ven, noter pa nič ali zgolj tisto dobro.
Vsi smo pripeti na mrežo nekih razmerij, vezi v mreži vplivajo na vse, vse trga isti veter, tresejo isti potresi in prav bi bilo, da za en dan vendarle spustimo masko nekoliko nižje,
Svet je drugačen, če mu pogledaš v oči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar