Nekaj namesto družine

Zadnjo nedeljo koledarskega leta, je Cerkev razglasila za nedeljo Svete družine. Lep praznik, katerega bistvo je blagoslov otrok. To se pravi, -nad otroke se kličejo posebni Božji darovi in milosti.

Zanimivo je, da se s tem nekako posredno izraža tudi ideja, da so otroci glavni del družine. Njena prava vsebina. To se verjetno zdi večini samo po sebi umevno in če se ozremo v predlog novega družinskega zakonika je definicija družine tudi tam osnovana prav in zgolj na otrocih. Res, da je v tem predlogu, poleg otrok, v družini lahko še karkoli, kar bi vsaj teoretično zmoglo predstavljati starše, poudarek pa je dejansko prav ta. Cerkev in država si na tej točki ne nasprotujeta. Razhajanja se pokažejo drugje, vendar se s tem tokrat ne bom ukvarjal - pravzaprav sem se enkrat že.

Smisel družine je potemtakem skrb za otroke in uradno je s tem, ko družina proizvede ljudi, ki so sposobni ponoviti enako vajo, tudi konec družinske idile. Po svoje žalostno, a tako očitno naša sekularizirana civilizacija razume smisel družinskih povezav. Zakaj je tako, je bolj vprašanje za tiste, ki se zabavajo z razmišljanjem o zadnjih dveh-treh stoletjih evropske (beri: zahodne) zgodovine, kot pa za iskalce občečloveškega smisla. Cerkev vsaj iz roda v rod prenaša bogate Božje nauke in človeška spoznanja, ki lahko usmerjajo in pomagajo pri vzgoji, partnerstvu na splošno in tudi v ostarelosti, država pa še tega ne.

Družina je seveda še vse kaj drugega, kot le otroško zavetišče. To vemo vsi.

Gre za izvor naše osebne, telesne in duhovne rasti ter življenjski prostor, ki nas vselej obkroža. gre za okolje v katerem postanemo ljudje in dejansko tako tudi prenehamo. Vmes se lahko sicer odlepimo, osamosvojimo, pretrgamo stike, postanemo zelo pametni ali celo močni, pa vendar, nekje smo se izvalili in nekdo nam je dal prvič žlico v roke. In to niso bili morda naši kasnejši podaniki, oboževalci, podrejeni ali nadrejeni ... ne, ne, -to so bili v veliki večini primerov pač naši starši ali recimo, člani družine. Jasno, kdo pa drugi?

Kompleksni družinski odnosi nas zaznamujejo skozi vsa življenjska obdobja, ne glede na to kakšno vlogo igramo v njih. Pravzaprav, slej ko prej, odigramo vse. Krog se hitro zavrti, danes arogantni pubertetniki so jutri že zaskrbljeni očki in ljubeče mamice.

Kaj sploh hočem povedati? Nič mi ni treba, vse to že dolgo vemo.

Rad bi le ponovil besedico "spoštovanje". Spoštovanje tistega, kar nas gradi, kar nas dela in podpira. Zakaj bi se sprenevedali? Zakaj bi se hoteli dvigniti nad to?

Pokleknimo pred svetostjo. Sklonimo glavo pred našo pravo vsebino, pred vezjo, ki jo imamo s človeštvom ... in prav to je to ... naša družina.