sobota, 12. december 2009

Gost in nerazredčen čas

Kadar se žival čuti ogroženo se potuhne. Skuša se zmanjšati, zavleči v kakšen kotiček ali narediti neopazno. V glavnem. Lahko, da se katere branijo tudi z napadom, vendar je to gotovo manj pogosto. Pri ljudeh je podobno. Ni razloga, da bi bilo kaj drugače. Če nam kaj grozi, utihnemo, se umirimo, želimo, da gre čimprej stran od nas. Podobno je kadar nas ogroža bolezen ali bližina smrti. Takrat ni razloga za razposajenost, glasnost ali živahnost. Takrat je vse lahko tudi mirno, pritajeno in upočasnjeno. Osebno čuteno. Takrat se nam čas zgosti.
December je lahko tudi v znamenju slovesa, ne samo prihajanja. Vsaj zame. V decembru sem že pokopal tri, ki so nekoč veliko naložili v moje temelje. Začenjam ga torej s spomini in prižiganjem sveč. Zame prihaja s treznostjo in spoznanjem, da se je pred prihodnjim snidenjem vedno potrebno najprej še zadnjič posloviti.
Čas odhajanja je lahko dobra podlaga za pričakovanje. Ko odhajaš, greš z upanjem, da prihaja še boljše. Takšen je ta čas.


Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)