V bistvu, bi bilo bolje, če bi slavili samo enotnost. Samostojnost je nekako precej nesamostojna. Kaj na tem svetu pa je sploh še samostojno? Vedno si del nekih okoliščin, združenj, zvez, družin, lahko tudi spreg ali k0nfliktov.Če bi bili tako zelo samostojni, potem verjetno ne bi imeli špetira s Hrvati, niti naših pobov v Afganistanu, pa še kje, -še celo delegatov v Bruslju ne bi potrebovali, zakaj neki?
Enotni smo pa, to pa res ... bili, namreč. In sicer takrat, ko smo šli na plebiscit ... kranjski Janez, pa harmonika in zastave, -res da je bila na njej še zvezda, pa kaj zato. Zvezde so svetile že veliko pred nami in bodo tudi takrat, ko nas že zdavnaj ne bo. Nihče si jih ne bi smel lastiti.
Kaj pa danes? Eh, -danes pa nič kaj posebnega ... Devetnajst let je že tega. Težko je držati formo toliko časa. Vmes se je že res veliko tega zgodilo. Oglašajo so takšni, ki se takrat še rodili niso, vse tišji pa so tisti, ki so prisegali že tudi drugim državam pred to.
No, enotni nismo več, včasih imam občutek, da smo pa kar precej sami ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar