Lepota sploh ni obvezna, niti neobhodna, še potrebna ne posebej … morda zgolj dobrodošla. Pri nečimrnih sicer zaželena, pri razvajenih zahtevana … a se da preživeti tudi brez nje. Lahko je nimaš, ker ti ni bila dana ali pa je prešla, lahko je ne vidiš, ker ti močna dnevna luč jemlje vid, lahko je ne slišiš, ker jo dušijo divji šumi sveta … Lahko je niti ne občutiš, ker so ti tuje in pekoče zaznave obskorjale čutila, tako da se te lépo ne dotakne več … morda le še jedko ali strupeno ostro … lépo ne več, ker lépo, takšno pač ne more biti …Pa vendar … ko jo doživiš, ti je prijetno. Morda si celo presenečen nad dejstvom, da si jo še sposoben dojemati. Včasih se kar pojavi – tako, kot kak lep razgled, melodija, podoba izpod umetnikovih prstov, kot misel, s katero je pesnik uspel predreti ovoj topega dojemanja … Takrat se splača ustaviti, postati … globoko vdahniti, pogledati dobro in se skušati osvežiti, napiti njenih energij … Običajno ne traja dolgo, v bistvu – vedno kratko, niti ne veš zakaj je prišla, morda je nisi pričakoval … najbrž je zgolj slučajno uganila pravo šifro-, tisto, ki te odklepa-. Izgovorila je "Sezam, odpri se" in pretrgala urok v katerega si se zavil-, kot tiste svilene gosenice.
Kaj te nagovarja tako drugače? Takó, da je lépo … Da jo prepoznaš, moraš dojeti nekaj drugačnega-, nekaj čisto drugega kot sicer. Če gledaš pokrajino v dežju, je sicer morda zanimiva, vendar ne deluje, kot takrat, ko je ožarjena z žarki, ki čez ostre škrbine prinašajo sveže jutro ali ki jo obliva sladki sirup rožnatega večernega slovesa. Ženska, voljna, naličena in oblečena za posebno priložnost, zbuja povsem drugačno zanimanje, kot žrtev, razrvana z delovnim dnem in izsiljevanjem otrok pred blagajno v supermarketu …
Lepota-, sploh ni to-, če ne vzbudi zanimanja … pritegniti ti mora pogled, "razveseliti oko in srce". Lepoto moraš začutiti v sebi, mora te prepričati, da se splača obrniti glavo ali dvigniti pogled za njo. Če je ne opaziš, potem to sploh ni … vsaj zate ne, ali pa sploh ne. Lahko je le zanimivo in posebno, ne pa tudi lépo … Lépo mora potegniti čute za ušesa in napolniti srce … nabiti te mora z vsebino, ki se v stiku s tvojo notranjostjo razširi-, napolni prsni koš in iz njega izrine sapo.
Ufff … to pa je dobro …
Ni komentarjev:
Objavite komentar