Ringlšpil – kot že velikokrat

Kot že velikokrat je spet nekaj zaštekalo in kot že velikokrat, so jo le vsi nekako bolj ali manj srečno odnesli … Kot že velikokrat je bila naprava seveda popolnoma brezhibna, pregledana, v skladu z vsemi najzahtevnejšimi standardi … tistimi, ki veljajo in verjetno tudi tistimi, ki še napisani niso. Visoko usposobljeni strokovnjaki in budna inšpekcija so, kajpada, kot že velikokrat, popolnoma profesionalno in odgovorno opravili svoje delo in opravičili zaupanje strokovne javnosti, pa tudi zgolj tiste brezimne, ki sme, kot že velikokrat, plačevati vozovnice, zaupati odgovornim in se veseliti lepih razgledov … Kot že velikokrat so spet posredovali gasilci, gorski reševalci in vsi količkaj sposobni pomagati ter reševali ujete ljudi. Na teren so, kot že velikokrat, nemudoma prihitele novinarske ekipe, vse poslikale, izpraševale presrečne preživele in razumevajoče prikimavale izgovorom odgovornih ter seveda, kot že velikokrat, plačanih za svoje poslanstvo. Kot že velikokrat, se je spet namigovalo na šlamparijo, vendar so že omenjeni takšne insinuacije, kot že velikokrat, zavrnili in ugotovili, da je rjavenje starega železa nekaj izjemno nepredvidljivega in da se takšnih nesreč, kot že velikokrat, pač ne da napovedati.
Jaz pa se, kot že velikokrat, spet sprašujem, zakaj postajamo družba birokratov in "nemških ovčarjev", brez dobrih gospodarjev, ki bi odgovorno in količkaj predano skrbeli za zaupane objekte in resorje? Družba, kjer se vsak boji le policije in ljudje hodijo na faks zato, da potem strumno vpenjajo papirje v fascikle ter si izmišljujejo pravilnike, ki jih niti sami ne upoštevajo, na teren pa, namesto sebe, pošiljajo "pooblaščene strokovnjake".
Dragi moji … vse bi storili, da ne bi nič storili … vse bi spremenili, da se ja ne bi bilo treba nam samim spremeniti … Pa ne bo šlo. Kdor hoče biti za nekaj odgovoren, mora preprosto skrbeti za to. Skrbeti, pomeni, da te nekaj skrbi … da ti ni vseeno in da raje pogledaš dvakrat, kot, da bi enkrat spregledal. Če skrbiš, moraš na vsak način vedeti, kaj se v resnici dogaja, ne samo da veljajo pravilniki in da nekje blodijo nekakšni genialni strokovnjaki in vsemogočni inšpektorji, ki – o groza, gledajo le če so vsi papirčki na svojih mestih. Še tisti, ki vrti ljudi na ringlšpilu mora najprej sam pregledati in prešlatati, če so ketne cele in šele potem zagnati.
Bolj kot na lastne oči in znanje se zanašamo na podpisan obrazec, ki ga lahko zmagovito vložimo med ostale papirčke ter v sili mahamo z njim pred celim svetom, pa najsi kaj dokazuje ali pa nič. Po drugi strani, se pa dobro šolani in plačani, resda nekoliko drugačni, inšpektorji "brusijo" ob kvalifikacije "svatov" na neki poroki.
Takšen steber, kot se je podrl na Pohorju mora prej rjaveti vsaj deset let, da prerjavi …
Slovenska država stoji že 18 let … ali je morda kdo že pogledal kakšne imamo kaj stebre?