Pet ječmenovih hlebov in dve ribi

Malo za pet tisoč mož. Skoraj nič. Kako lahko to nekdo naredi – ne vemo in nikoli ne bomo izvedeli? Čudež pač, ki mu lahko verjameš ali ne, kakor hočeš. Lahko si ga skušaš razlagati, pa nič ne razložiš. To preprosto ni več stvar znanja ali rokohitrstva, ampak vere-, dovolj globoke vere. V Božjo moč, v pravo rešitev, ki je nekje pripravljena tudi za nas. Ljudje so se najedli; pa ne morda hitrih prstov, gumijastih koščkov kruha iz klobuka ali podob v zrcalu. Najedli so se konkretne jedi in Jezusa zato hoteli razglasiti za kralja. Pa se jim je raje umaknil v hribe in jih kasneje celo "prelisičil" ter kar po vodi šel za učenci, ki so se odpeljali v čolnu. Nič ni rečeno, da so tisti ljudje zaradi tega čudeža postali kaj bolj verni ali hvaležni Bogu, najbrž je to želel doseči ali pa niti ne-, nekaj je pač moral storiti za takšno množico, ki ga je "obkolila". Vsekakor so ga razglasili za velikega čudodelnika in resničnega preroka, ki "… mora priti na svet". Zanimivo, da evangelist ne poroča, da bi Jezus tem ljudem takrat sploh kaj govoril, morda sploh ni nameraval, ali pa jih je bilo preprosto preveč in se ni dalo. Raje se je odločil, da bo pokazal tisto, kar je edino imel – popolno zaupanje in hvaležnost Bogu, ki je, po njem, tudi poslal znamenje na svet. Edini, ki je zahvalil za darove je bil dejansko On sam, čeprav v množici morda niti jesti ni utegnil.
Kaj mi danes še lahko pove ta zgodba? Seveda nič o tem, kaj lahko naredim, če moram nasititi nenapovedane goste. Če mi zmanjka kruha, mi ga v moji šibki veri pač nepreklicno zmanjka in nekako se moram znajti. Grem prosit sosede, se odpeljem v dežurno trgovino ali, če imam čas, zamesim in spečem pogačo … Jezus ni imel nič od tega, pa je kljub temu imel vse. Imel je tisto, kar meni manjka - pravo vero, da se tudi iz nič da nekaj storiti. Vero matere Tereze iz Kalkute, ki je iz nič naredila "čudež" v Indiji …
In prav to je današnji nagovor te prilike. Nekaj se da vedno narediti, neka možnost vedno je. Bog tistih, ki upajo vanj ne pozabi, za nas ima vedno pripravljene rešitve … nekaj nam bo že pričaral, ko bo treba …