Petra je človek z nalezljivim optimizmom in tak je tudi naslov njene prve razstave.Tisti, ki pričakuje, da bo iz dveh ljudi dobil kaj drugega kot dve osebi, je, za moje pojme, pač optimist. In to precej nepoboljšljiv.
Preboji na njenih slikah so sicer enostranski, kar za "enost" dvojnega morda niti ni posebej obetavno, a ob zadostni želji verjetno celo zadošča. Vsaj nekaj časa ...
Optimizem je gotovo nujen, pri Petri pa očitno tudi barvitost, včasih celo poudarjena. Njene barve so žive in igrive. Skoraj otroško preproste in razgibane. Takšnih je bilo tudi veliko nocojšnjih obiskovalcev. Najbrž ne po naključju.
Pri Petri se očitno mali dobro počutijo.
V bistvu jo poznam že tako dolgo, da jih razumem.
Ni komentarjev:
Objavite komentar