Velike reči

Tisto, kar imam za mojo osebno vero je dejansko bolj podobno Marijinemu, kot Jezusovemu zgledu. Jezusove besede so zame poduki, razlage in sodbe za ljudi, ki jim je svetost končni človekov ideal. Jaz v to nisem prepričan. Bog me ni, takšnega kot sem, postavil na svet, kakršen pač je, samo zato da bi zanikal samega sebe. Če bi bil jaz tako napačen ali svet tako zgrešen, potem bi Bog že poskrbel, da se bo spremenil. V to ne dvomim in to se verjetno vseskozi tudi dogaja. Da tega še ni dokončno storil, ne morem razumeti drugače, kot da vse skupaj morda le ni tako zelo slabo. V vse ljudi so vsajene kali dobrega in očitno Bog pušča, da se razraščajo. V enem bolj, v drugem manj, navidez po svoje. Prepričan pa sem, da tiho usmerja njihovo rast in žetev bo nastopila, ko se bo pač odločil zanjo.
Moja vloga je pokornost in sprejetje tega, kar mi je dano in čemur sem dan. Po Marijinem zgledu. Kar ji je bilo naloženo, je sprejela. Ni si jemala časa za premislek, ni se skušala prepirati, izmikati, prelagati na druge ali celo barantati kakor nekateri drugi božji služabniki. Svojo življenjsko vlogo je sprejela brez ugovarjanja in jo izpeljala do konca. Njena vloga ni bilo oznanjanje ali spreobračanje nevernih pa vendar priteguje množice. Ob njej se človek zlahka počuti doma. Ona ni zmagovalka in vendar je prva pri Bogu. Njeno življenje je dejansko bilo udarec za udarcem in Božji sin ji ni na svet prinesel drugega kot skrbi in razočaranje. Pa vendar je vztrajala z njim do konca. Njena oseba se ji ni zdela dovolj pomembno, da bi se Jezusu morda odrekla ali pozabila nanj, pa čeprav je bila v nevarnosti zaradi njega. Njej se je zgodil en sam čudež, pa še tega bi bilo najbrž veselo malokatero dekle, vse ostalo je bilo težko in tvegano življenje.
Marija je zgled globoke vsakdanje, prave ljudske vere, sprijaznjenosti s svojo usodo in vlogo. Uči nas nesebičnega žrtvovanja, kljub spoznanju minljivosti in malovrednosti tega sveta. Vliva nam moči ob najtežjih življenjskih udarcih in vendar daje globoko občutje dragocenosti in sočutja z vsako življenjsko usodo.
Ona ni zmagovalka in vendar je naš prvi zgled. Zmagovita je bila njena vera, pogum in veliko materinsko srce, ki je znalo vse potrpeti in pretrpeti, vse verovati in vse upati.
Ona nam je veliki zmagoviti zgled življenja posvečenega Bogu in Človeku.