sreda, 1. september 2010

Zmotili smo se.

Tako ljubko prostodušen je zdaj nekdanji minister za vojne, ki je pred sedmimi leti pred vsem svetom mahal z dokazi o zločinskih naklepih iraškega režima, kljub temu, da jih v resnici ni imel. Tudi ob morebitni iskrenosti priznanja je pač bil in ostal lažnivec. Hlapec nekega kriminalnega režima, kar je prav tako še vedno. Bolje bi bilo, da bi bil za večno tiho. Nujnost vojaške intervence z vsaj 100.000 mrtvimi civilisti in uničenjem neke države, je bila navaden "call of duty" v realnem svetu, video igrica za domačo in svetovno javnost, z namenom kazanja mišic ter kajpak prodaje orožja. Mi, podalpski Švejki, smo bili seveda zraven, čeprav se zdaj niti sam Colin ne spomni več, kakšna je bila pravzaprav naša vloga. Resnici na ljubo, se tudi jaz ne. Mogoče nekaj med rezervnim zastavonošo ali pomočnikom bobnarja. Vsekakor obrobna in sramotna epizodica. Pa ne zaradi tistih, ki so tvegali življenja in šli med neuvrščene. Sramotna zaradi tistih, ki so tem odločali in bodo vedno znali najti opravičilo za škodljive in idiotske odločitve o življenju drugih ljudi, ki so jih sprejeli.
Kakorkoli, dejstvo je, da se najbolj poštena, prijazna, človekoljubna in miroljubna armija iz najbolj demokratične, napredne, svobodomiselne in priljubljene države na svetu, torej podaja v nove zmage. Oni se seveda ne umikajo, da ne bi kdo narobe razumel, ampak zgolj taktično premikajo tja kjer so bolj potrebni. Kot božički, supermeni ali morda "calvary" … ta, ta, taaaa – here we go … Zdaj, na primer v Afganistan, kjer jih ljudstvo tako ljubi in milo prosi, da bi vendarle že prišli ter kruto zbombardirali grde nesramneže Talibane, pa četudi zraven pobili še sto in sto civilnih žrtev. Saj ni pomembno. Lačnim domorodcem je kajpak važna samo zmaga "demokracije", ki jo obvladajo zgolj in samo "good guys", pa da volitve uspejo točno tako kot je treba in seveda, da veliki še naprej neovirajo kšeftajo z nafto, rudo, orožjem, hamburgerji, kokakolo ... ter nenazadnje verjetno tudi z opijem, čeprav se k "life-style-u" bolj poda "crack".
Za moje pojme bi Amerikanci operacijo v Afganistanu mirne duše lahko poimenovali tudi "show must go on", ker to edino tudi je. Tu ne gre za nič drugega, kakor prestiž. To ni vojna proti Talibanom, ampak proti celemu svetu, ki mu je treba ravno zdaj pokazati, kdo ima "balls", pa četudi prazna.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)