Še je tam …

Že kar dolgo se poznava. Pravzaprav …, jaz sem se mu približal, ne on meni. Vsaj mislim tako. Lahko pa, da je v resnici drugače. Prav mogoče, da me vsake nekaj let pokliče. Zakaj ne … saj je bil nekoč vendar bog … "gospodar vode, zemlje in zraka"…in bog zmore vse …
Spet sem ga iskal … prihajal sem iz soparnih dolin …
… prehodil voljne pašnike …
… sledil odtisom hudournikov …
…ki so se zdaj poskrili v senčne grape,
strahoma stopal nad prepadi …
... občudoval osamelce …
… in ga končno spet ugledal ...
… mogočnega, velikega in tako … znanega. Nič se ni postaral ...
Tam je … kot vselej, v družbi nekaterih zvenečih … priklonjenega Vernarja …
… žarečega Kanjavca …
… in razkošne Škrlatice …
Ko sem poskusil še domačnost njegovih hiš …
… videl tihe priče njegove jeze,
… začutil njegov hladni dih …
… in se pridružil tudi tistim, ki mislijo, da so ga premagali,
… pa so le užili gostoljubje in njegovo dobro voljo - sem odšel tako … krotak …
… in se vrnil v rečne doline, kamor sodim.
Do naslednjič. Ko me bo spet klical.