Morda je težko dojeti ... če nočeš, celo nemogoče … včasih se še sprejeti ne da. V bistvu, pa je dovolj samo vzeti … malo, nekaj zase … toplo reko, tu in tam kakšen kamenček, sproščeno poletno popoldne v naravi … Celo sonce je lahko svečano ogrinjalo, brez katerega si ni mogoče pričarati lepega dneva in njegova vročina-, le povabilo k sprejemanju ponujenih darov …Jed ni samo hrana … ne more biti samo hrana … Ko se najemo, še vedno nekaj manjka-, nismo nasičeni … Telo dobi svoje, ni pa zadoščeno nečemu – nestvarnemu, a prisotnemu … tistemu, kar išče drugačne odgovore-, ne zgolj ogljikovih hidratov, proteinov in okusov … Če hočemo še … spoznamo, da smo spet na začetku, da prejšnje morda sploh nič ni bilo, pravo lahko šele pride ... če pride?
Če ne - potem manjka … tudi če je že dovolj, še vedno ni …
"Nemirno je naše srce, dokler ne počije v Tebi, Gospod. " 
Ni komentarjev:
Objavite komentar