Španci so spet slavili. Verjetno tudi Baski, čeravno nočejo biti Španci. To ve že ves svet. Malo manj jih pa ve, da so slednji, poleg žoge v mreži, slavili tudi festival, ki ga sicer povezujejo s svetim Ferminom, vendar ima s krščanskim odnosom do stvarstva, dejansko bolj malo skupnega. Glavna atrakcija praznovanja, ki je postalo že prava turistična ikona, so namreč masovna izživljanja nad biki, ki jih, že 500 let redno uprizarjajo na ulicah in v koridi srednjeveške Pamplone.Ne delam si utvar o miroljubnem sožitju človeka z živalicami in tudi čevapčiče jem, vendar se mi naslajanje nad trpljenjem živali ali prosto-časno ubijanje, z lovom vred, zdi odvratno. Tudi pri nas doma smo nekoč klali prašiče, koze, zajce in kure, vendar smo tistemu, ki je to počel, vedno šteli za posebno spretnost, če je to uspel narediti učinkovito – torej predvsem hitro in brez trpljenja. Ljudje, pri katerih so živali trpele, so se nam vedno zdeli primitivni, nerodni in brezčutni. Če že mora umreti, naj pač umre naglo in s čim manj bolečin.
Temu primerno žalostna je seveda tudi hinavščina EU, ki se šteje za naprednejši del sveta, pa ob vseh opozorilih, ki jih v tej vročini slišimo in grožnjah inšpekcije zaradi zanemarjanja hišnih ljubljenčkov, med svojimi članicami to še vedno dovoljuje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar