Čopka

Sonce je že izginilo za obzorje in na jasnem nebu so se od vzhoda nežno prižigale zvezde. Kot bucike, ki bi hotele predreti žametno kopreno noči. Pozno poletni spopad barv za prevzem večernega obzorja je dedka, ki je sedel na balkonu majhnega stanovanja v četrtem nadstropju bloka v predmestju, vedno tako prevzel, da ga je spremljal do konca. Tako dolgo, dokler ni hladno črnilo povsem prekrilo ugaskov, ki jih je sonce izgubljalo na svoji dolgi in vroči dnevni sledi.
Babica je seveda vedela za dedkovo navado in mu je na balkon prinesla skodelico lipovega čaja z medom, ki ga je vedno spil pred spanjem. Sedla je poleg njega in skupaj sta v toplem večeru opazovala počasni ples dneva in noči. Kljub temu, da sta se lepo razumela in bila že veliko let skupaj, sta se počutila nekoliko osamljena. Ko je bila hči še doma, se je zdelo stanovanje vedno polno, odkar pa se je z družino preselila v drugo mesto, se jima zdi vse tako prazno.
Babica je običajno prva spregovorila in je hotela dedku ravno povedati, da se je popoldne pogovarjala z njo. Povedala ji je, da je z vnukinjo, ki ta teden zaradi bronhitisa ni šla v šolo, že bolje in da bodo v nedeljo vsi skupaj prišli na kosilo.
Ravno takrat pa se je zgodilo nekaj nenavadnega. Res zelo nenavadnega.
V zraku nad majhnim balkonom kjer sta sedela, se je zaslišalo glasno prhutanje, kot bi iz strehe naenkrat vzletelo ducat golobov. In potem tresk. Pred njiju je na tla balkona priletel ptič. Pravzaprav, je kar padel z neba. Velik, gromozanski ptič. Štorklja. Kaj takega nista še nikoli doživela. Res, da sta jih včasih opazovala, ko so letale nad strehami. Gnezdile so menda na dimniku stare opekarne, vendar na njunem balkoni še nikoli ni nobena pristala. In to ravno v tem trenutku.
Oba sta kriknila od presenečenja in prestrašena odskočila. Ptica je bila res velika in z razprtimi krili ter grozečim kljunom je zavladala na balkončku. Nekaj časa je krilila in opletala z glavo na dolgem vratu, potem pa se je umirila, potegnila krila k sebi in obstala skoraj negibna. Prav tako sta odrevenela tudi onadva. Bila sta tako presenečena, da nista vedela kaj storiti in postalo ju je kar malo strah. Ptica se jima je zdela grozna in dobila sta občutek, kot da ju namerava napasti. Kar stala je pred njima in ju nepremično gledala.
Babica je s tresočo dlanjo poiskala dedkovo roko in jo stisnila, ne da bi za trenutek odvrnila pogled od velikega in ostrega kljuna nekaj centimetrov vstran. Tedaj je opazila, da ptici iz kljuna visi najlonska vrvica. Dedku je rekla: "Glej, nekaj ima v kljunu." Dedek se je obvladal in mirno spregovoril: "No, čopka, le pokaži kaj imaš." Ptica je, kot, da bi razumela, zavreščala in pri tem široko odprla kljun tako, da se je videlo, da ima v jezik zaboden velik trnek.
Dedek je nekoliko obotavljaje, z eno roko prijel za kljun, z drugo pa trnek počasi izdrl. Trudil se je to narediti hitro in nežno, vendar je ptico vseeno močno zabolelo in zopet je kriknila ter začela opletati z glavo. Potem se je umirila in nekaj časa spet nepremično gledala v njiju.
Babica je ponovno otipala dedkovo dlan. Takrat je štorklja, kot, da bi opazila njuno tesnobo, povesila glavo in za nekaj trenutkov, položila veliki kljun na njuni združeni roki. Potem se je obrnila in z mogočnim prhutanjem odletela v noč.
Oba sta si oddahnila in dedek je rekel, da če bi mu kdo pripovedoval kaj takšnega, mu prav gotovo ne bi verjel.
Vendar presenečenj s tistim dogodkom še ni bilo konec. Štorklja, je od takrat naprej, vsak večer priletela k njima na balkon. Običajno je postala za kratek čas in se nekajkrat obrnila, kot bi se jima hotela pokazati, včasih pa le se je zadržala nekoliko dlje. Dedek in babica sta dobila novo prijateljico. Dala sta ji tudi ime, kakšno neki - ja, seveda - "Čopka", ker je na glavi imela siv čopek.
Čopka ni nikoli več pozabila na njiju, vedno se je vračala in jima nekoč na obisk pripeljala celo mlade štorklje. In glej, v njuno življenje je tako spet stopilo nekaj novega. Bitje, ki jima je bilo preprosto le hvaležno za dobroto.
Vsak večer je prišla in če boste nocoj pogledali na mali zgornji balkon starega bloka v predmestju, jo boste morda lahko videli tudi vi.