ponedeljek, 07. junij 2010

Pravzaprav ni kaj proslavljati!

Spoštovani predsedniki koalicijskih strank, veter je torej, priznam, da tudi z mojo malenkostno pomočjo, pihnil v vašo smer. Vendar, bi vam kljub temu priporočal, da se slavju odpoveste iz pietete do razklanosti ljudstva te dežele, ki naj bi mu navsezadnje služili tudi s trudom za njegovo enotnost.
S svojim položajem, znanjem in verodostojnostjo jamčite za tisto, kar ste predlagali ljudem in pri čemer so vas podprli, ne da bi povsem točno razumeli kaj jih sprašujete. Žal tega verjetno ne razumete niti sami. Tehnično vprašanje ste spremenili v spopad ideologij in ga torej spet prepustili tehniki. Upamo lahko le, da bo arbitraža dovolj modra in da s svojo sodbo ne bo še huje razdelila mnenj.
Ko je Joško Joras šel glasovat, je rekel novinarjem, da je proti zato, ker ne zaupa politikom. Spoštovani politiki in vsi, ki to skušate biti, moj odgovor je enak. Le, da sem jaz, iz enakega razloga, kot omenjeni sečoveljski borec, glasoval za. Ker vam pač ne zaupam. Ne zaupam, da ste sposobni uskladiti in dogovoriti boljšo rešitev, kot je tista, ki jo bo presodila arbitraža. Niste me prepričali, ne tako in ne drugače. Moj glas za, je bil dejansko glas proti vam.
Žal, čestitati nimam komu, odločiti sem se moral sam.
Državni šampanjec lahko pustite kar na hladnem … morda sploh ne bo potreben.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)