Tokrat so se ljudje torej uprli tudi tam, kjer človek tega ne bi pričakoval. Vajeni smo že gledati žalostne procesije tekstilcev pa steklarjev, pa kaj vem koga še …, ki pač tonejo skupaj s svojimi zavoženimi podjetji. Ne pa tistih, ki se kažejo kot uspešni, najboljši, top class … Katerih vodilni fevdalci, ki si jih lastijo, čeprav so le upravitelji tistega, kar so ljudje ustvarili v desetletjih, ko so oni še študirali za njihov denar, se radi sikajo z ministri in predsedniki (temi ali katerimi drugimi - saj je vseeno). Ki se redno pojavljajo na plesih elite in performansih, na katerih skupaj z drugimi zaslužkarji, vsaj na videz kažejo tisto, po čemer tako hrepenijo - torej blišč. Videz uspešnosti, urejenosti – sladki, čeprav lažni občutek večvrednosti, nadsposobnosti in nadpovprečnosti …Tokrat je zelo zanimivo tudi obnašanje tistih, ki se nam predstavljajo kot vehementni borci za delavske pravice. Torej sindikatov. Ti so ugotovili, da stavka ni bila sklicana zakonito … genialno. Kot da je mizerno plačevanje sužnjev, obravnava zaposlenih kot zapornikov na prisilnem delu in kraja tovarn, v skladu s kakšnim naravnim zakonom. Naj mi tokrat nihče ne govori o zakonodaji, ki da vse to ureja – vredna je toliko, kot je dobra za ljudi, sicer škoda papirja, ki se uporablja samo zato, da se jemlje tam, kjer že ni kaj vzeti. Pišejo jo zlobirani plačanci, sprejemajo pa zlobirani predstavniki nekega drugega ljudstva, očitno ne tega, ki gara za 500 evrov na mesec. Nedotakljivi v glavnem itak sploh ne razumejo za kaj se gre, če pa že, so pa raje kar lepo tiho, ker so se pač že šefi vse zmenili za njih.
Bravo delavci Gorenja … dokazali ste, da še imate hrbtenico, da niste zgolj cenena nadgradnja tekočih trakov, da niste zgolj hlapci, ki so pripravljeni delati celo zastonj, samo, da so lahko na toplem in suhem, kot bi lastniki radi … Tudi tisti, ki so že pozabili odkod so prišli, morajo le nekako kapirati, da ljudje delajo zato, da bi preživeli, po možnosti spodobno, ne pa zato, da si oni lahko izplačujejo nagrade in dobičke in se kažejo uspešne.
Tudi Slovenski fevdalno-socialistični-kapitalizem se bo, slej ko prej, moral posloviti od 19. stoletja, v katerem se očitno še tako dobro počuti.
Ja, vsi delamo zato, da preživimo. Ne preživimo v smislu golega preživetja, ampak tudi družbenega preživetja. Da nismo potisnjeni na družbeni rob, ker ne zmoremo drugega kot fizične eksistence. Ker ta eksistenca že dolgo, zelo dolgo ni več zadostna. In v okvirih današnje družbe, ne vsi, a mnogi, postavljamo vprašanje sami sebi: a res nisem sposoben več; se moram prostituirati na način, ki me ni vreden. Okolje je idealno. Ne za nas, ki delamo preveč za premalo, ampak za tiste, ki nas v imenu nekih navideznih lastnikov plačujejo. Toliko jih je na cesti. Ja, ni problema. Grem, pa najdite drugega kretena, ki se bo prostituiral dalje. A veš, kaj je problem? Stvari. Ki jih imamo in bi jih nekako radi obdržali. In potem se vprašam, kdo je sedaj pomemben. Jaz ali tisto, kar imam. Sicer pa... se strinjam s tabo. Država bi morala z zakonodajo postaviti pravila igre, poštene igre. Zakaj mislim, da je to iluzorno?! Eh, domovina moja lepa, včasih se vprašam, kam te peljemo...
OdgovoriIzbrišiKoliko resnice je v tem: svet je okrogel. Zakaj potem toliko ljudi živi na robu? Saj veš, da ni moje...
Meje so nekje ... slej ko prej prideš do njih ... A kdaj? To spoznaš-, če ne prej, takrat ko si tam. Nekje je točka, kjer se je le treba ustaviti in videti ali se da kar tako naprej ali pa ne več.
OdgovoriIzbrišiV Gorenju so to očitno že ugotovili. Ne moreš siliti ljudi v ponižujoče razmere in jih plačevati manj, po drugi strani pa od njih zahtevati več in več in to po "gestapovsko", kot zdaj postaja praksa.
Ljudje niso neumni in vidijo, da se nekateri okoriščajo z dobički, za katere niso zaslužni, da si elita izplačuje nagrade za dobro delo, ki je zgolj njihovo redno delo in nič več kot to. Da, na primer nadzorniki, ki običajno niso drugega kot amortizirani politiki ali stari vezisti, fino kasirajo, še poleg rednih plač in penzij. Vsi skupaj so pa, po možnosti, še v tesnih "frendovskih", strankarskih ali celo sorodstvenih navezah z upravo in očitno tudi sindikati, da o kakšnih lokalnih veljakih, poslancih, itd., sploh ne govorim. In to je vse seveda popolnoma legalno in zakonito ter jasno, na koncu tudi plačano iz istega žaklja, ki je pa prazen, ko pridejo na vrsto tisti, ki ga polnijo.
Ne gre in tudi ne more iti v nedogled - nekateri se bodo verjetno morali strezniti.
Iluzorno ali ne, kaj pa vem - za moje pojme je napredek včasih lahko tudi to, da kdo pade na "gobec" in spozna, da je na tleh trdo.
Žal je takšnih situacij, kot je v Gorenju, pri nas zelo veliko, pa raje še hujših, kot ne.
Hvala za komentar in lp.