“seznanjen sem z vsem, kar prinaša spolnost”

Tako pogumne izjave danes podpisujejo naši 15 in16-letniki v prisotnosti državnega šefa vseh šefov za vprašanje šol, ki je verjetno o spolnosti že prav tako dobro seznanjen, ter znane medijske osebnosti, ki pa je s spolnostjo tako zelo seznanjena, da znanje v knjižni obliki celo prodaja naprej. Skratka, vsi vedo vse o vsem. Znanje danes torej sploh ni več problem. Mogoče je problemček le dvom v to, kako in na kakšnih izhodiščih se naša država loteva tako zelo osebnega vprašanja. Kajpak bi bilo odveč pričakovati, da bo naredila karkoli več, kot dala otrokom podpisat nek formular. In vendar, zadeva je tako temeljna in vplivna, da se nikakor ne more končati s papirčkom in izjavo za javnost. Gre za vprašanje, ki zadeva osnove naše človeškosti nasploh in usodno vpliva na vse vidike življenja ter posameznikovo družbeno vključenost. Če pa se zavedamo, da posamezniki sestavljajo neko generacijo, potem smo pri resnem vprašanju kaj bo s to družbo v naslednjih produktivnih letih. Kaj bodo ti mladi, recimo čez 20 let govorili svojim najstnikom? Ali jim bodo še znali razložiti, kaj je družina, kakšen smisel ima in na kakšnih osnovah je zgrajena?
Sicer ne poznam podrobnosti, upam pa, da se omenjeni državno-umetniški dvojec zaveda svoje odgovornosti in je mlade nagovoril z besedami, da spolnost ni zgolj ena od športnih panog, ki jih minister sicer financira. Morda bi bilo zanimivo izvedeti tudi, če so mladi iz ministrovih ust izvedeli, kaj na tem področju od njih pričakuje država. Sicer tega tudi jaz ne vem, upam pa, da kaj pričakuje, če že zapravlja denar in drevesa za nekakšne certifikate. O tem, kako se je dobro zaščititi, ministru prav gotovo ne bi bilo treba izgubljati besed, ker to ve vsaka medicinska sestra bolje od njega.
Mogoče je pa le omenil tudi, da imamo "ta stari", ki naj bi vse to že zdavnaj vedeli, pa žal ne, pravzaprav hudo različna mnenja o stvari in, da bi bila morda javna debata o tem, kakšno spolnost družba zagovarja celo koristnejša in bi mladi skoznjo najbrž izvedeli več, kot iz izjave. Te morda niti prebrali niso in je potemtakem, vsaj zame, vredna manj kot papir na katerem je napisana.
Če bi minister takšen certifikat prebral v javnosti, bi se morda celo kdo našel in v zvezi s spolnostjo omenil tudi pojem "osebna in družbena odgovornost" ali, bognedaj, celo "svetost telesa in življenja". Mogoče bi celo kdo privlekel na dan kaj tako eksotičnega, kot je izjava, da je vzdržnost najboljša zaščita pred nosečnostjo in morebitnim širjenjem spolnih bolezni ali zgolj frustracij, razočaranj in samohranilstva, ki ga doživljajo tiste in tisti, ki morda takoj "začnejo na polno". Zna biti, da bi se kdo celo vprašal, če se v Sloveniji res nikomur ne zdi več smiselno, da bi v paket promiskuitete in uživaštva, ki je mladim, z vsemi informacijskimi dosežki, tako zelo pri roki, le zapakirali še nekaj premisleka. Morda o tem, da je življenje pač samo eno in da prenagljene odločitve v zvezi s spolnostjo lahko načnejo tudi vprašanje življenjskega smisla in nekaterih vrednot, ki jih menda še vedno visoko cenimo.
Nihče mi naj ne govori o tem, da so ta vprašanja pozabljena ali že odgovorjena. Niso in nikoli ne bodo povsem. Vsaka generacija znova išče odgovore nanje.
Dejstvo je, da je spolnost danes pri nas na podobnem nivoju, kot novinarstvo. Večina ljudi sicer visoko ceni resnico in poštenost, pa vendar najdemo tu prav vse in to v vseh možnih različicah. Od cenenih ali celo zastonjskih, pa do, vsaj na videz visokovrednih in zavitih v blišč, v osnovi pa morda zavajajočih ali pokvarjenih. Dovolj žalostna resnica je tudi, da smo se kar nekako navadili, da se nihče pretirano ali pa prav nič, ne obremenjuje s tem, da bi napisano ali javno izrečeno tudi kaj veljalo. Niti nihče ne poudarja, da bi pisati in govoriti morda le morali z namenom, da bi bil svet boljši in pravičnejši za vse, ne samo za nekoga in še to le v tem trenutku.
Ne. Danes se piše in govori vse, ali po možnosti slabo, zato, ker je tako pač zabavno in verjetno celo donosno. In iz prav takšnega razloga se tudi mladi odločajo za spolnost.
Ker je zabavna in ne redi.
Kaj bi čakali, raje vse prodajmo danes in uživajmo. Koga briga prihodnost?
Je kdo rekel odgovornost? Ha, ha, ha …
Prav je, da se mladi zavedajo, da tisto, kar piše v časopisih ni nujno tudi res. Prav tako bi bilo prav, da se mladim pove, da je spolnost zelo pomemben korak, ki bi pa moral nujno vključevati tudi zrelo odgovornost za svoje življenje in življenja drugih.
Ne gre toliko za vprašanje, kako se iti spolnost, ampak za vprašanje kdaj, v kakšnih okoliščinah in če sploh. Prav bi bilo, da bi se tudi minister zavedal, da tisto kar tiska in deli mladim ni nujno tudi tisto, kar bi jim lahko res koristilo v življenju in kar bi morda koristilo tudi družbi.
V bistvu je mogoče všeč predvsem njemu.