Glej, glej, kaj se je znašlo v poštnem predalu …Velika francoska banka Société Générale napoveduje propad evra. EU v Grčiji nevpadljivo preizkuša način, s katerim bo v prihodnosti izvajala popoln finančni nadzor nad svojimi državljani. Nemška zvezna vlada bo uvedla izkaznico, s katero bo mogoče plačevati.
Uprava banke Société Générale, ene najstarejših francoskih poslovnih bank, je svojim največjim zasebnim strankam v zaupnem dopisu sporočila, da je razpad EU-monetarne unije trenutno sicer še mogoče odložiti, vendar ga najverjetneje ne bo več mogoče preprečiti. Vsakršna finančna pomoč bankrotiranim Grkom naj bi le za nekaj dodatnih mesecev odložila razpad evroobmočja. Tudi predsednik evroobmočja Jean-Claude Juncker meni, da se valuti Skupnosti trenutno ne obeta ravno rožnata prihodnost.
Milijardni dolgovi
Državni dolg se po vsej evropski celini zelo hitro povečuje, temu pa ni videti konca. Državni proračuni so izjemno obremenjeni. V Komisiji EU je zato vedno več politikov istega mnenja kot Juncker. Katerih skrivnih načrtov se poslužujeta EU in zvezna vlada za rešitev tega problema? Kako bi bilo mogoče znova napolniti državne blagajne držav članic in zmanjšati državne dolgove, ne da bi bilo treba državljanom demonstrirati na ulicah?
Omejena količina gotovine v obtoku
V enem svojih prvih korakov je bruseljsko predsedstvo EU določilo, da bo Grčija od 1. januarja 2011 dalje preizkusno območje za izvajanje popolnega nadzora nad financami njenih državljanov: V Grčiji bo plačevanje z gotovino v veliki meri prepovedano. Po naročilu Bruslja je grški minister za finance George Papaconstantinou februarja 2010 objavil odločilne ukrepe, ki bodo najprej uvedeni le v Grčiji, pozneje kot drugi korak najverjetneje tudi v Španiji, na Portugalskem in na Nizozemskem, naposled pa naj bi veljali za vse državljane EU: V Grčiji bo treba od leta 2011 dalje zneske nad 1.500 EUR plačati z bančnim nakazilom ali kreditno kartico. Gotovinski plačilni promet bo v Grčiji tako močno omejen. Grčija bo na željo bruseljske Komisije EU postala preizkusno območje za prihodnje povsem elektronsko evidentiranje finančnega obnašanja vseh državljanov EU. Grki morajo vse račune svojih denarnih izdatkov od 1. januarja 2010 dalje shraniti za davčno upravo. Upoštevajo se samo računi, na katerih je navedena uradna davčna številka. Predloženi računi morajo znašati najmanj 30 odstotkov letnega prihodka, sicer bo posamezniku naložen kazenski davek v višini desetih odstotkov davčne stopnje. Vsi Grki in vsa podjetja morajo imeti poleg tega tudi bančne račune; davčni organi bodo vsa nakazila shranjevali kot dvojnike. Računi v papirnati obliki v višini več kot 3.000 EUR ne bodo priznani, če ne bodo shranjeni tudi v elektronski različici. Količina gotovine v obtoku bo na ta način močno omejena. Denar bo obstajal skoraj izključno le še virtualno. Tudi Grkom se zdi nenavadno, da morajo zbirati in hraniti tudi račune dejanskih življenjskih stroškov v svojem gospodinjstvu ter jih oddati skupaj z napovedjo za odmero dohodnine. Državo bo treba v prihodnje tudi enkrat letno obvestiti o tako rekoč vseh nakupih preteklih dvanajstih mesecev. Poleg tega bo treba pri obračunu davka za >luksuzne izdatke< (v prihodnje bodo v Grčiji sem spadali na primer stroški nakupa hiše ali stanovanja, vozila, gospodinjske pomočnice, stroški šolanja, nakit, plemenite kovine, alkohol in tobak) obračunan dodatni >davek na luksuzne artikle<. Nič več davčne tajnosti S sprejetimi ukrepi, katerih namen je le na prvi pogled boj proti korupciji, lahko država nadzoruje skoraj vsako denarno transakcijo. Vse podatke poleg Grčije zbira tudi Evropska unija v pilotnem projektu. Vzpostavljeno bo tudi novo računalniško omrežje in zbirke podatkov, kamor se bodo shranjevali in kjer bodo zbrani vsi podatki o plačah in zaslužkih Grkov, vsi stroški, subvencije, podporna plačila ter nadomestila za brezposelne iz vseh ministrstev in uradov. Vsaka finančna transakcija (sem sodijo tudi nakupi v trgovini), ki jo izvede fizična ali pravna oseba, bo evidentirana in shranjena centralno, "da bo mogoče videti celotno sliko". Poleg tega bodo vsi grški davčni svetovalci, računovodje, notarji in odvetniki "certificirani": dobili bodo digitalen podpis, da bodo lahko elektronsko komunicirali z davčnimi uradi po naročilu svojih strank. Dosedanja korespondenca v papirnati obliki ne bo več dovoljena. Davčne tajnosti in molčečnosti tako zaradi ukrepov EU ne bo več.
No, najbrž ni naključje, da takšno pismo piše prodajalec zlata. Popolnoma nedonosno stransko naključje, v smislu morebitnega posla z zlatom, je verjetno zgolj, da je pismo priromalo tudi do mene ...
Namesto v karáte, bom raje vložil nekaj truda v razmislek o tem, za kaj pravzaprav tu sploh gre.
To, da EU resno jemlje svoje finance, je razumljivo in pravzaprav hvale vredno. Pri denarju se pač začne in konča in to je edina realna podlaga obstoja Evropske unije. Če bi šlo za zvezo revčkov in diktatur, kot v primeru slavnega Gibanja neuvrščenih, katerega ponosni člani smo nekoč, skupaj z nekaterimi zvestimi Balkanci, že bili, se pač ne bi nihče posebej znojil za pridružitev.
Tako pač je. Vsi bi bili radi med tistimi, ki jim gre dobro in nihče med tistimi s težavami. Logično.
Nekoliko ne-prijetno dejstvo je, da imajo naši dragi bogati, in kajpak mi z njimi, zdaj pred sabo problemček, ki se, ob obilici pomij, ki jih premorejo evropske kuhinje, lahko kaj hitro poredi tudi v pravi problem, ki zna celo resno razmajati naš skupni svinjaček, ki smo ga tako ljubeče spravljali skupaj.
Bistvo problema je preprosto in nadvse banalno – preveč se troši. Torej, živelo naj bi se prebogato, tako javno kot verjetno tudi zasebno, da bi bilo to še možno opravičiti s tem kar ustvarimo. Račun se ne izide. Porablja se denar, ki ga ni, že danes se zapravlja na račun dela, ki še ni bilo niti narejeno, kaj šele prodano in plačano. Resnici na ljubo se verjetno še tudi tisti, ki bodo plačevali niso rodili.
In kaj zdaj?
Varčevati – jasno, to itak in stalno. V akciji, ki jo zdaj spet očitno dirigirajo banke, pa se najbrž začenja še nekaj drugega, in sicer, odkrita težnja po uvedbi popolne kontrole nad trošenjem in premoženjem. Na oblastnem nivoju verjetno sledi temu primerno obdavčenje posameznih skupin ali pa preprosto zapiranje javnih pipic tistim, ki se dovolj dobro znajdejo tudi sami.
Po svoje korektno in navidez potrebno, po drugi strani pa tudi zelo zanimivo. Tisto, kar ni uspelo komunizmu, torej ustvariti popolnoma transparentno družbo, bo zdaj skušal uresničiti kapitalizem. Seveda globoko dvomim, da je zadaj tudi ideja o brezrazrednosti, ki pa jo je komunizem le zapisal v svoj credo.
Ne morem se znebiti enega drugega občutka, in sicer, da na nek način prihaja do javne menjave oblasti v Evropi, bržkone pa tudi na vsem svetu. Mislim, da so v ZDA to že speljali. In sicer, oblast nad planetom očitno in povsem legalno prevzemajo bankirji in računovodje. Novi čarodeji in preroki, ki pa niso ne eno ne drugo ampak kvečjemu le rokohitrci in čvekači, ki dramatizirajo in pred naivneži vlečejo golobčke iz preluknjanega klobuka ter obračajo dvojno potiskane karte.
To, da je denar sveta vladar, seveda ne preseneča nikogar več, mene čudi le še dejstvo, kako se javna pooblastila nadzora nad premoženjem zdaj podeljujejo prav tistim, ki so se v teh časih pokazali kot najmanj vredni zaupanja.
Lepo vas prosim, zakaj pa danes govorimo o nekakšni krizi, če ne predvsem ali celo izključno zaradi neizmernega pohlepa bankirjev in njihovih plačancev, vključno s politiki. Kdo pa je v ZDA dajal kredite brez zavarovanj če ne banke in kdo je evropskim vladam tako rad posojal denar s katerim so potem financirali obljube in ustvarjali privide javnega blagostanja, kajpak na račun naraščanja javnega dolga.
Kje pa so njihovi lastni inštrumenti nadzora nad naložbami s katerimi privabljajo preproste naivneže, vključno z mano, da jim dovolimo vrteti naš denar in nam za to celo zaračunavajo provizije.
Kakšno svetohlinstvo - kakšna hinavščina?
Če komu na tem svetu ustreza ne-transparentnost in ribarjenje v kalnem, potem so to prav gotovo banke, ki lahko povsem prosto in ne-kontrolirano pretakajo sredstva svojih varčevalcev po svetu in z njimi špekulirajo na tujih borzah, ne, da bi kdorkoli vedel, kaj se dejansko dogaja. In to delajo vsi – tudi naši. A mi lahko prosim kdo odgovori na vprašanje koliko denarja slovenskih varčevalcev je propadlo v ameriških vrednostnih papirjih, brez, da bi kdorkoli povedal kaj o tem? Šefi na bankah že vedo za kaj se gre ampak v tistih pisarnah ni parlamentarnega ali novinarskega nadzora. Vpliv javne kontrole nad porabo denarja, kolikor je sploh imamo, ostaja na marmorni ploščadi pred palačo ali kvečjemu pred pozlačenim šalterjem banke.
Tudi ob vseh peripetijah in finančnih škandalih, ki se očitno dogajajo, smo od naših izvedeli le, da se pogoji na finančnih trgih zaostrujejo in videli kako sta Borut in Franci bankirjem nemudoma družno ponudil rami, ko so prijokali. Prej je to naredil že tudi Barack v ZDA in seveda vsi njegovi, kajpak solidarno zaskrbljeni, evropski kolegi. O tem, koliko so se za-špekulirali zaradi lastne požrešnosti pa seveda nikoli in nikjer nič …
Najmanj, kar bi se pri vsem skupaj spodobilo, bi bilo, da oblast če se že odloča za nekakšne dodatne nadzorne mehanizme, te zaupa nekomu, ki v to parado pohlepa še ni vpleten, torej, kazalo bi razmisliti, kaj bi pomenilo, če bi za začetek država umaknila lastniške deleže iz obstoječih bank ter ustanovila lastne banke, ki bi morda funkcionirale tudi z manjšimi dobički, provizijami in špekulantskimi riziki.
Varčuješ pač lahko le na dva načina, eden je ta, da ne kupuješ, drugi pa, da ne zapravljaš … izbira nam je seveda prepuščena … če je?
Ni komentarjev:
Objavite komentar