Grob je bil prazen in odprt.Saj takšen je še danes.
Tudi srca so bila votla in opustošena.
Prav tako, kot danes.
Skupaj z njim so trpele, ko so šle za njim.
In mi tudi. Seveda, na svoj način.
Ni nam vseeno in nam nikoli ne bo.
V njegovem trpljenju so namreč skrita vsa trpljenja. Pretekla in prihodnja.
Tudi naša in naših bližnjih.
Skozi to bomo šli vsi.
Slej ko prej.
Tisto noč smo molili za svetlobo in težko čakali jutro. Nov dan.
Veseli bi morali biti, ker žarki nove zarje zasejejo tudi novo upanje.
Nam, ki smo vkovani v ta svet. In tako redko pozabimo nanj.
Priznam, da sem se že kar malo bal.
Da ne bi, tako kot grob, zapustil tudi mojega srca.
Nič se ne bojte ...
On je svet premagal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar