Parkrat sem že obiskal to mesto, nazadnje res pred četrt stoletja a vedno znova ugotavljal, da je v bistvu zelo veliko. Takrat je imelo milijon prebivalcev, danes pa sta menda že kar dva. 
Zdi se mi, da je še bolj polno spomenikov, ostankov davnih osvajanj, 
pa ruševin iz še ne pozabljenih vojn
ter seveda, tudi grobov osvajalcev,
ki so si ga lastili, navsezadnje pa v njem, vsaj na videz, le našli svoj mir. 
Mesto se resnično ponaša z bogato in razburljivo zgodovino, zato se v vsem tem času niti ni tako zelo spremenilo, vsekakor ne toliko kot jaz sam. 
Po svoje me je prijetno presenetilo, ne vem zakaj ... morda s svojo živahno ambicioznostjo, 
spomnim se namreč, da sem ga nekoč prepoznaval kot zanemarjenega in neotesanega, 
zdaj pa je vseeno bolj urejeno in kar izvirno duhovito, glede na vse, kar je doživelo. 
Gotovo ima nekakšno dušo, ki se vsekakor ne sekira preveč za tisto, kar je bilo in kajpak, živi svoje življenje naprej tako, da si išče nove vzornike in sklepa nova prijateljstva. 
Kjer je veliko ljudi je seveda tudi veliko gibanja,
pa tudi veliko tistih, ki iščejo mir že za življenja in so v ta namen pripravljeni graditi tudi mogočne hrame. 
Kakorkoli, mesto je nastalo tam, kjer se še vedno steka veliko vode
in skupaj z rekami še naprej odplavlja tudi stare čase, države, bolj ali manj pomembno zgodovino 
ter seveda imena vseh tistih, ki so si ga kdaj že skušali lastiti.
Tisti, ki imajo mesto radi, se očitno trudijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar