… kjer savska dolina obrne hrbet strmim osojam in se odpre toplemu jugu ter končno postane gostoljubna in prijazna … tam je Sevnica.
Nemško ime Sevnice Lichtenwald se je prvič pojavilo pred skoraj 800 leti. V županovi pisarni je skulptura s katero je naš umetnik, gospod Rudi Stopar, nekoč upodobil ime Sevnice.
Naredil je gozdiček ob odprtem oknu, torej drevesa v svetlobi.
Na splošno se mi zdi, da so redkejša tista slovenska mesta, ki imajo ime ženskega spola. To gotovo nekaj pomeni. Tiste stvari, ki imajo imena ženskega spola, so lepše, blažje, nežnejše, prijaznejše …
Sevnica je poseben kraj, sestavljen iz mešanice industrijskega in modernega, zgrajenega na veliki in plemeniti slovenski podeželski tradiciji. Sevnica je trg. Kraj kjer se ljudje srečajo … tisti, ki so tu in oni, ki pridejo iz okolice po opravkih ali pa kar tako … "nmau u Seunco". V Sevnici se ljudje poznajo med seboj. Tu ni tistih, za katere bi ne vedeli od kod so ali kam sodijo. Sevničani še vedno poznajo in pozdravljajo svoje sosede.
Morda deluje uspavano, vendar ni. Sevnica je na križišču pomembnih poti in tu so se stvari vedno dogajale. Skozi Sevnico so se vozile vojske in v njej so se menjale oblasti.
Rodila se je iz dolenjske mehkobe in štajerske vihravosti. In kot da se je skozi vsa viharna stoletja naučila prijaznosti, odprtosti in gostoljubja. Sevničani so veseli in preprosti, zadovoljni s svojim krajem in pretežno tudi z življenjem.
Tudi rek, ki je vklesan v kamen nad vrata sevniškega gradu ni presenetljiv, saj pravi, da …"potrpežljivost premaga vse". In verjemite, da se mladoporočenci vedno nasmehnejo, če jih kdo opozori nanj.
Časi so odtekali kot Sava, ljudje so se menjali kot listje na grajskih javorjih, naša Sevnica pa ostaja lepa, svetla in prijazna nam in prihodnjim rodovom.
Bog te živi, naš dragi kraj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar