... če se odločiš ...

Odločitev je zame prej telesno kot duševno dejanje. Podobno kot pri skoku v vodo ali spustu na smučeh po strmini. Potrebno se je odriniti, za ostalo poskrbi gravitacija. Pri življenskih odločitvah je potrebno narediti prvi korak, ostalo razpletejo ali napletejo okoliščine, ki jih v glavnem itak ne moreš predvideti.

Odločitev pomeni reči pravemu človeku pravo besedo, odposlati pismo, vstati in oditi ali priti in potrkati ... lahko tudi odriniti na globoko.

Odločanje te lahko utrudi. Naveličaš se vedno sprejemati neke odločitve ... potem se ustaviš in lahko tudi odločiš ... da se boš začasno nehal odločati. Naj se vendar zgodi samo od sebe ali po Božji volji. Vedno je nekako bilo, pa bo tudi brez moje odločitve. To je vsekakor spoštovanja vredno spoznanje - verjameš ali ne - tudi drugi se zmorejo odločiti. In to celo brez tebe.

Potem morda ugotoviš, da tvoje odločitve v bistvu niti niso tvoje, ampak so pravzaprav del dogajanja, ki je bilo navito in sproženo že zdavnaj prej. Lahko tudi pred tabo.

In odločanje postane nekoliko lažje, ker so odločitve nekje že jasne, samo razumeti jih moraš in stopiti v nihovo sled.

Odloči se za odločitev, nimaš kaj izgubiti ...