Pred kratkim smo doživeli res redek
privilegij, in sicer, da smo lahko prebrali ekskluzivno informacijo o tem, kako približno poteka
kadriranje top nivojev v tako naši in tako neprecenljivi materi banki. Teh
zadev se dosedaj ni dalo kar prosto brati, iz preprostega razloga, ker so se
dogajale brez tiskovnih konferenc in ker so notranje bančne informacije očitno
zavarovane bolje kot naš denar.
V skrajšanem prevodu-, gre zadeva približno
takole: Sedanji predsednik uprave banke, Janko Medja,
je to postal in ostal tudi, ali pa zgolj zaradi
odlične ocene, ki jo je dobil za svoje nadzorništvo v taisti banki. Takšno
oceno mu ni dal lastnik banke, torej država, ampak mednarodna
kadrovska agencija Korn Ferry International, s katero je sam prej podpisal pogodbo in ji
zato bržkone izplačal zasluženi honorar. Ko se je torej taisti odlični
Medja tako povzpel v sedlo NLB, je nadaljeval že omenjeno odlično sodelovanje z
isto agencijo in ga še nadgrajeval. Agencija mu je namreč rekrutirala tudi
odlične člane nadzornega odbora in temu primerno odlične člane uprave. In
kajpada, za trud pospravila primerno odličen honorar.
Skratka vse najboljše od najboljšega, z
majhno pomanjkljivostjo-, da nadzornike največje in najbolj zavožene finančne
inštitucije pri nas, na ta način imenuje kar nadzirani sam. Dejstvo, da zato
nekdo plača milijon varčevalskega, oziroma davkoplačevalskega denarja, je v tem
primeru pač kolateralna škoda, ki je očitno nujna za formalno pokritje prevzema
oblasti in nadzora v tej veliki hiši denarja. V bistvu je to morda racionalno
in enostavno, vendar žal sprevrženo do obisti. Da se to dogaja v podjetju
v lasti države, pa očitno ne moti nikogar. Vse to očitno ni dovolj, da bi
odneslo Medjo in čudimo se lahko kvečjemu še sami sebi, če se sploh še lahko čemu
čudimo.
Če smo bili dosedaj vajeni poslušati o
tajkunskih prevzemih podjetij, potem v tem primeru o tem ne moremo govoriti,
lahko pa govorimo o gangsterskem prevzemu in načrtnem zavajanju javnosti. Ne
morem razumeti, zakaj mora nekdo, ki je dovolj sposoben za direktorja banke v več
kot ¾ državni lasti, sam najeti tujo kadrovsko agencijo, ki potem za drag denar
naredi tisto za kar je najeta; najprej torej poveliča njega samega, potem pa opraviči
imenovanje tistih, ki naj bi ga pri tem nadzirali. Ali ne bi bilo bolje, če bi
to naredil kar brez agencije? Minister za finance bi pač imenoval za predsednika uprave s sklepom nekoga, ki ga pozna, nadzornega odbora pa tako ali tako ne rabimo, saj itak ne
funkcionira, če ga morda rabi predsednik, naj si ga pa imenuje. Preprosto in povsem v
duhu svobodne podjetniške iniciative.
Spoštovani, nekaj je gotovo - pred nesmotrnim trošenjem je najbolj varen tisti denar, ki ga nimate ne vi in ne banka.
Z vsakim lastništvom se namreč precej poveča
verjetnost, da ga nekdo meče proč.
Če ga ne vi, ga pa banka namesto vas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar