petek, 21. januar 2011

Nekaj o Bazi

Sem Vas zavedel, kajne? Ne, ne, danes ni politike. Žal, ali pa tudi ne žal. Vseeno hvala – pa drugič. Malo še počakajmo – o politiki se skoraj ne splača več pisati, ker se je začela prehitevati. Dogaja se hitreje, kot se splača razmišljati o njej – slab znak … za politiko, namreč, ne toliko za nas. To je nekako tako kot če tečeš navzdol in gre vse hitreje tako, da te niti noge ne dohajajo več … in potem: opaaa … mama, prihajam domov …

No, kakorkoli, ljubiteljem političnih tem zaenkrat lepo nasvidenje, pa … poljubite vse doma …
A-, da ne vse? Dobro-, pa vsaj nekatere … A-, da tudi doma ne? Dobro-, kjerkoli … tiste doma pa vsaj lepo pozdravite …
Danes bi o nečem vrednejšem, o nečem … kakor "plemenitem". Pravzaprav, bi vedno o čem plemenitem, pa kaj ko vsi tako mrzlično gledamo v tla, da ja ne bi koga pohodili ali pa, kar je verjetneje, da bi koga ne pozabili pohoditi ...
Ampak, plemenito … to je pa nekaj pravega … To je tisto večvredno, nadstandardno, izjemno … kar se dejansko ne ozira na svet, tudi na lastno varnost in obstoj ne-, še celo zakonov narave, na videz, ne jemlje resno … seveda, v nekem plemenitem pomenu.
Plemenito je tisto, kar vedno izziva, kar nosi življenje na dlani in ga podreja nečemu, recimo: pogumu … Pravi pra-izvor plemenitosti je verjetno res pogum – morda tudi: nori pogum. Pogum je ljudi vedno fasciniral: nekdo je bil nekoč dovolj pogumen, da je stekel s kopjem nad medveda, zajahal divjega konja, skočil golih rok na oboroženega nasprotnika ali jurišal na bunker … Če hočeš več, potem moraš tudi tvegati več – do neznosnosti več … prerezati moraš vse tisto, kar te drži nazaj ali dol. Zajeti moraš zrak, skočiti v temo in skozi jamo plavati do naslednjega zračnega žepa, ki je menda tam nekje – ni pa nujno … Če ga ni, nazaj ne bo šlo več. Žal. Tako pač je – plemenitost je igra na meji lastnega bitja-, ne drugih. Če tvegaš druge, potem to ni plemenito ampak zgolj podlo. Tvegaj sam.
Jeb Corliss je poklicni skakalec … uradno: BASE skakalec, v bistvu pa se vse dogaja v zraku. Zrak je torej baza vsega. On vedno skače v svoji Bazi - to počne tako, da sebe razdeli med dva elementa, zrak in tveganje. Nič ne ostane, samo to dvoje. Če kaj ne bi šlo prav, bi prav tako ne ostalo nič. Ostala bi sicer Baza; vendar brez Jeba.
Skočil je že povsod, kjer se je dalo in celo tam kjer se ni ter si tako prislužil pogojno kazen in trajno prepoved približevanja Empire State Building-u.
ZDA razumejo in pač nočejo tvegati … človek se očitno na tleh sploh ne obvlada več in takoj skoči- če je le kje dovolj visoko …

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)