"Varčevanje v javnem sektorju" je slogan, ki najbrž, skupaj s sopomenkama: "zmanjševanje in racionalizacija", premočno vodi med vsemi "programskimi" floskulami politikov in "strokovnjakov", oziroma tistih, ki jim je nerodno priznati, da so prav tako zgolj neke vrste politiki. Njena frekvenca pojavljanja običajno intenzivira pred volitvami ali v kriznih časih in bi prav lahko predstavljala kriterij za stanje družbenih pričakovanj. Dnevna novica bi se torej glasila: "Dragi gledalci, po poročilu agencije … te in te … smo danes na stopnji 30 pojavov VJS v standardni košarici medijev … sledi napoved za konec tedna …"
To besedovanje me nekoliko spominja na težave tistega, ki zaprt sedi na straniščni školjki ter obupno skuša usmerjati aktivnosti zadnjega odseka svojih prebavil. Tik pred tem, da bi "veliki preboj" le uspel, pa mu zmanjka moči ali volje in razočaran zapusti prostor trpljenja. Ostane sicer upanje, da prihaja tisti veliki trenutek, ko mu bo, dobesedno šlo vse gladko, vendar ne pride sam od sebe. Potrebno je preveriti prehrambene in gibalne navade, ali pa če, vse skupaj le ni spremljevalni pojav kakšne druge bolezni, ki se je morda polotila organizma, po potrebi pa seveda uporabiti kakšno zdravilo.
In v javni upravi je ravno tako: tisti, ki ne bo začel z zakonskim poenostavljanjem postopkov, ki jih "administrativna" uprava mora izvajati ali nižanjem standardov, ki jih "storitvena" uprava mora zagotavljati, pač ne bo naredil nič in bo še naprej lahko zgolj kvasil neumnosti o tem, kako veliki prihranki nas čakajo … seveda, takrat ko bo šlo vse gladko.
Ni komentarjev:
Objavite komentar