Spet je povsod advent, razen pri nas …

Advent je čas krščanskega pričakovanja božjega prihoda, seveda pa tudi čas ko se razpoloženje celo tistim, ki so drugačne ali nikakršne vere, iz vsakdanjega spreminja v bolj ali manj praznično.  

Ta čas kajpak predstavlja tudi nadvse dobrodošlo in praktično priložnost za promocijo mest, ki jih praznično ozaljšajo, popestrijo s stojnicami in uličnim dogajanjem na katerega vabijo od blizu in daleč. 
In seveda se pustimo nagovoriti in pregovoriti, pridemo, pogledamo in poslušamo, malo zmrzujemo, spijemo kuhančka pa je lepo ... 

Tako je to na Dunaju, pa v Celovcu in Gradcu, Zagrebu in morda še kje.

Vendar-, regionalna izjema je tudi tokrat najlepše mesto na svetu, kjer se sicer lahko veselimo vsega tega in prav ničesar ne manjka, le da tukaj ne v adventu, ampak v prazničnem decembru.

Zakaj je tako ne vem in se tudi ne sprašujem več. 
Tako pač je, ker je nekatere še vedno stvari sram imenovati z njihovim pravim imenom. Če hočeš torej na adventni ali božični sejem moraš, hočeš nočeš, čez mejo te države.

No-, resnici na ljubo, tudi Ljubljana je malce že ušla očitno strogi cenzuri in na neki tuji spletni strani vendarle sramežljivo oznanila, da tudi pri nas poznamo advent.

No, saj bo-, če pomislim je to tudi sporočilo adventa … prihaja ... počasi-, prej ko v Pjongjangu bo tudi pri nas … verjetno ... potrpljenje je božja mast. 

In zelo smo namazani.