torek, 09. april 2013

Tisti pozabljeni davek …



Novi minister za finance, ki je menda eden tistih, ki so zadnja leta gradili ugled našega bančnega sistema, se nagiba k uvedbi višjega davka na dodano vrednost.
Nisem ekonomist, da bi se lahko imel za strokovnjaka na tem področju, glede na to, da bodo o vsem na koncu odločali tudi takšni, ki morajo ponarejati diplome ali celo srednješolska spričevala, pa vendarle upam povedati tudi svoje mnenje.
Kot se da razbrati iz različnih mnenj, je zvišanju davka na dodano vrednost, pretežno nenaklonjena večina tistih, ki se z gospodarstvom in državnimi financami vendarle skušajo resno ukvarjati in tudi sam sem mnenja, da prinaša pavšalno zvišanje cen končne potrošnje, ki se bo z nekim zamikom poznala na znižanju standarda prebivalstva in s še večjim krčenjem investicijske dejavnosti.
Zanimivo se mi pa zdi predvsem, da nihče več ne omenja nekega davka, na katerega smo se že vsi pripravljali in ki ga celo Ministrstvo za finance še vedno napoveduje na svoji spletni strani, res da za leto 2011, ko je bila tam zaposlena še gospa Bratušek, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, pa se iz tega naslova prav tako, še vedno nadeja višjih proračunskih prihodkov.
Zadeva je bila torej nekoč že v zagreti pečici, vendar jo je očitno nekdo predčasno izklopil, kar sklepam po tem, da se o tem, iz meni popolnoma neznanega razloga, niti ne piše več, še manj pa govori. Tudi novi mandatarki se do sedaj še ni zareklo, da bi morda tu skušala iskati prihodke za ohlapno državno malho, ki je zdaj na njenih ramenih.
Pa bi bilo kaj takšnega, vsaj za moje pojme, zelo koristno, in to ne samo iz razloga polnjenja proračuna.
Davek na nepremičnine je, za razliko od DDV-ja, ki je čisti fiskalni ukrep, predvsem strateški ali razvojni davek, torej tisti akter, ki bi v nekaj letih verjetno vzpostavil drugačna razmerja na področju nepremičnin v Sloveniji. Dejstvo je, da vsak, ki ima nekoliko več opravka s slovenskim podeželjem, pa tudi mesti, zlahka opazi, da je stanje na tem področju pri nas, z eno besedo, klavrno. Res, da se je veliko pozidalo in obnovilo, vendar je tudi ogromno objektov nekoristnih, praznih in propadajočih. Prav tako je s kmetijskimi zemljišči in baje tudi s stanovanji.
Prazno, zapuščeno, zanemarjeno, kupljeno na zalogo, zemljiško-knjižno neurejeno, vse skupaj pa neko premoženje, ki čaka na prave lastnike, višje cene, boljše čase ali pa zgolj nekoristno sameva, propada in onesnažuje krajino.
Davek na nepremičnine bi to stanje, slej ko prej prevetril in poživil.
Podrtije bi lastniki podrli, prazne hiše in stanovanja prodali tudi za nižjo ceno, samo, da se jih znebijo in enaka usoda bi verjetno doletela tudi neobdelana kmetijska zemljišča.
Česar ne rabiš in ti povzroča stroške, se seveda skušaš znebiti.
Spoštovani ministri in ministrice, vsi imate polna usta deklarativnega zavzemanja za urejenost okolja, sprostitev trga nepremičnin in novega investicijskega zagona. 
Vedite nekaj.Če bi se res radi lotili sistemskega ukrepanja za trajno oživitev slovenske družbe in države, potem je treba začeti pri zemlji.
Tam se pri nas še vedno vse začne in konča.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)