nedelja, 17. marec 2013

In spet se je pripognil in pisal po tleh. (Jn 8,9)

 

Nikoli ne bomo vedeli, kaj je takrat pisal
Prah v katerem se je pisanje poznalo, je že zdavnaj odpihnilo in tudi tista tla so najbrž že dolgo zakopana pod plastmi ruševin ali novejših temeljev.
Očitno tudi onih, ki so takrat sodelovali v dogodku, pisanje ni zelo zanimalo ali pa ga niso razumeli. Verjetno so bili zelo razvneti in dejansko je bila zadeva smrtno resna. Šlo za življenje ali smrt. Obetal se je grozljiv skupinski umor, ki so ga podivjani fanatiki ponekod še dandanes sposobni.
In vendar, On je takrat pisal
Sliši se tako neprizadeto, kot, da se ga to ni tikalo, vendar ni tako. Najbrž se je zelo dobro zavedal zakaj gre in čemu so tisto žensko sploh pripeljali predenj. Če bi jo hoteli samo pokončati, bi jo že kar tam, kjer so jo zasačili. Ni je poznal in nič ni imel z njo, vendar so ga tako preizkušali. Šlo je za neko primitivno spoštovanje nečloveških običajev ter besno, krvoločno in naščuvano množico, ki je hotela soditi. Če bi se Jezus postavil v odkrito obrambo, bi verjetno kamni, ki so bili namenjeni njej, začeli deževati nanj. 
Strašen položaj in vendar je tudi tega rešil z Božjo močjo. Z močjo sveta simbolov se je uprl moči sveta kamnov in sovraštva.
V priložnostnih in zaslepljenih morilcih je spodbudil razmišljanje o lastni krivdi.  
Razmišljanje o lastni krivdi je simbolno dejanje, ki ga je sposoben samo veren človek. Zavedanje grešnosti je temeljna varovalka, ki jo je Bog vgradil v človeka. Varovalka, ki izenačuje posameznika z drugim posameznikom in preprečuje, da bi pozabili kaj v resnici smo.
On je tisti, ki nas je prišel opomnit, nam odpret oči in nas razorožit. Smo kot otroci, ki nam je pobral kamne iz rok in povedal, da se lahko z njimi poškodujemo. Da lahko ranimo sebe, ker je tisto kar mečemo drugim, namenjeno njemu. In kar je namenjeno njemu, bo priletelo v nas same ali tiste, ki jim hočemo dobro.
Jezus, hvala ti, ker nas učiš odpuščanja. 
Hvala ti, ker nas spominjaš, da smo vsi tista ženska, ki čaka, da jo bodo zadele skale.
Prosim te Gospod, naj ne bo nikoli nikogar strah pred človeško zaslepljenostjo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)