Najlepša hvala. Podpredsednik Biden, gospod predsednik vrhovnega sodišča, člani ameriškega kongresa, cenjeni gostje in sodržavljani.
Vsakič, ko smo se zbrali, da umestimo predsednika, smo bili priče močí naše ustave. S tem dejanjem vedno znova potrjujemo obljubo naše demokracije in se spominjamo da tisto, kar povezuje naš narod, ni barve kože, načela vere ali izvori imen. Tisto kar nas dela izjemne, kar nas dela Ameriko je zvestoba ideji, ki je bila že pred več kot dvema stoletjema oblikovana v Deklaracijo. To je temeljna resnica, ki se nam danes zdi samoumevna, in sicer, da smo vsi ljudje ustvarjeni enako. Da nas je Stvarnik vse obdaril z nekaterimi neodtujljivimi pravicami kot so življenje, svoboda in hrepenenje po sreči. In danes mi nadaljujemo nikoli končano gradnjo mostu med pomenom teh besed in realnostjo našega časa. Zgodovina pa nas uči, da se te, tako samo po sebi umevne pravice še nikoli niso tudi same od sebe uresničile.
Svoboda je Božji dar, ki ga moramo stalno varovati.
Naši domoljubi se, leta 1776, niso borili za zamenjavo kraljeve tiranije s privilegiji elit ali vladavino ulice. Izborili so nam republiko in vladavino, ki je iz ljudstva in za ljudstvo. Izziv za vsako generacijo je ravno ohranitev temeljev našega upanja. In več kot 200 let nam to uspeva. Skozi kri prelito pod bičem ali mečem, smo prišli do spoznanja, da zveze, zgrajene na temeljih svobode in enakosti ne more premagati nihče, ki je sam suženj ali le navidez svoboden.
Naša družba se vedno prenavlja in napreduje. Ugotovili smo, da sodobno gospodarstvo potrebuje železnice in avtoceste za hitrejša potovanja in trgovanje, pa tudi šole in fakultete za šolanje naših delavcev. Ugotovili smo, da prosti trg dobro deluje, če so mu zagotovljena pravila konkurence in poštenja. Skupaj smo spoznali tudi, da mora velik narod skrbeti za najbolj ranljive in varovati svoje ljudi pred tveganji in nesrečo.
Ne glede na vse pa smo še vedno kritični do naše skupne oblasti in ne pričakujemo, da bo vlada lahko sama rešila vse družbene probleme. Stalnice našega narodnega značaja še vedno ostajajo zaveza podjetnosti, ustvarjalnosti, predanosti trdemu delu in osebne odgovornosti.
Za vedno nam je jasno, da spreminjajoči se časi, za zvestobo našim temeljnim načelom in ohranitev svoboščin, terjajo od nas skupno ukrepanje.
Američanom v današnjem svetu nihče drug razen ameriških vojakov, ne more zagotavljati obrambe. Tudi nihče ne more namesto nas učiti vseh naših učiteljev, ki pripravljajo naše otroke za prihodnost. Prav tako nihče ne more za nas zgraditi vseh cest, omrežij in znanstvenih laboratorijev, ki nam bodo prinesla nova delovna mesta in nove posle.
Ta generacija, ki je že preizkušena s krizo, je zdaj trdno odločena in tudi dokazuje svojo žilavost.
Desetletja vojn je konec, začenja se gospodarska rast.
Za ameriške možnosti svet nima meja. Imamo mladost in pogum, raznolikost in odprtost, imamo talent in neizmerno pripravljenost za tveganje.
Moji dragi prijatelji, ustvarjeni smo za ta trenutek in skupaj ga bomo izkoristili. Povsem jasno nam je, da država ne more uspevati samo z veliko varčevanja in malo rasti. Prepričani smo, da mora ameriška blaginja sloneti na širokih ramenih naraščajočega srednjega razreda in dobro vemo, da lahko uspemo le če vsak najde svoje uresničenje in ponos v delu, ki bo pošteno plačano, da bodo naše družine varne pred pomanjkanjem.
Trdno verjamemo, da mora imeti tudi revna črna deklica enake možnosti za uspeh kot vsi ostali, ker je Američanka, ker je svobodna in ker je enaka vsem, ne le v Božjih, ampak tudi naših in svojih očeh.
Zavedamo se, da zastareli programi ne ustrezajo več zahtevam sedanjega časa. Izkoristiti moramo nove ideje in nova znanja za prenovo oblasti, reformo davčne zakonodaje in šolstva ter omogočiti našim podjetnim državljanom, da s trdim delom dosežejo več.
Na spremembah bomo vztrajali in kar zdaj potrebujemo je družba, ki nagrajuje trud in podjetnost. To je tudi pravi pomen naše odločenosti.
Mi, ljudje, še vedno verjamemo, da si vsak naš državljan zasluži varnost in dostojanstvo.
Pred nami so težke odločitve za znižanje stroškov zdravstvenega varstva in velikosti našega primanjkljaja, vendar zavračamo mnenje, da mora Amerika izbrati med investiranjem v generacijo, ki je zgradila to državo in tisto generacijo, ki šele gradi svojo prihodnost.
Še se spominjamo let revščine in stiske staršev, ki niso mogli pomagati svojim prizadetim otrokom in ne pristajamo na to, da bi bila v tej državi svoboda rezervirana le za srečneže in sreča le za peščico izbrancev. Zavedamo se, da lahko, ne glede na to kako odgovorno živimo, kadarkoli ostanemo brez službe, nenadoma zbolimo ali v strašnem neurju v hipu izgubimo dom.
Obveznosti, ki jih sprejemamo drug za drugega, skozi sisteme zdravstvenega in socialnega zavarovanja ne slabijo naše podjetnosti, ampak jo še krepijo. Ti sistemi nas ne delajo odvisne, ampak nas osvobajajo za prevzem novih tveganj, ki so naredila to deželo veliko.
Američani še vedno verjamemo, da naše obveznosti niso namenjene le nam, ampak tudi zanamcem. Odgovorili bomo tudi na grožnjo podnebnih sprememb, saj se zavedamo, da posledice lahko pomenijo izdajo naših otrok in prihodnjih generacij.
Morda še kdo zavrača napovedi znanstvenikov, nihče pa se ne more izogniti uničujočim požarom, hromečim sušam in divjanju neviht. Prehod na vzdržne energetske vire bo dolg in težak. Vendar se mu Američani ne smemo izogibati. Moramo mu slediti.
Prav tako ne moremo drugim prepustiti znanja in spretnosti, ki lahko ustvarjajo nova delovna mesta in industrijo. Moramo držati naše obljube. Tako bomo ohranili tudi gospodarsko vitalnost in narodno bogastvo, naše gozdove in vodotoke, plodna polja in zasnežene gore. Tako bomo ohranili ta planet, kot nam ga je zaupal Bog. Tako so hoteli tudi naši očetje.
Mi, ljudje, še vedno verjamemo, da trajnega miru in varnosti ni potrebno vzdrževati z nenehnimi vojnami. Naši pogumni možje in žene v uniformah so v krvavih bitkah neprekosljivo spretni in pogumni. Naši državljani se prav tako, za vedno spominjajo tistih, ki smo jih izgubili in dobro poznajo ceno svobode. Zavest o njihovih žrtvah zahteva našo stalno budnost do vseh, ki nam hočejo škoditi. Vendar smo dediči tudi tistih, ki so zmagali v miru in ne le v vojnah, tistih, ki so znali sovražnike spremeniti v prijatelje. In tudi te nauke moramo upoštevati v našem času. Tudi mi bomo branili naše ljudi in ohranjali naše vrednote, tako z močjo orožja, kot tudi z vladavino prava. Ne bojimo se mirnega reševanja sporov z drugimi narodi, kljub temu da nismo naivni glede nevarnosti, ki prežijo na nas. Verjamemo pa, da sodelovanje bolj učinkovito odpravlja nezaupanje in strah, kot sila.
Amerika ostaja sidro močnih povezav na vseh koncih sveta in obnovili bomo institucije, ki nam služijo za obvladovanje kriz po svetu. Nihče nima večje koristi od miru v svetu, kot prav njegov najmočnejši narod. Podpirali bomo demokracijo od Afrike do Azije, od Amerik do Bližnjega vzhoda, ker nam naši interesi in vest narekujeta, da smo vedno na strani tistih, ki hrepenijo po svobodi. In še naprej bomo vir upanja revnim, bolnim, odrinjenim na rob in vsem tistim, ki so žrtve predsodkov.
Ne zgolj solidarnost, ampak tudi svetovni mir zahteva od nas stalno obnovo načel strpnosti, enakih možnosti, človeškega dostojanstva in pravičnosti.
Ljudje tega časa se zavedamo očitne resnice, da smo ustvarjeni enako. To je naša zvezda vodnica, ki nas še vedno vodi, kot je vodila vse velike borce in borke za človekove pravice.
Naša generacija je zdaj pred nalogo, ki ne bo opravljena, dokler naše žene, matere in hčere za svoje napore ne bodo cenjene enako kot moški. Naloga ne bo opravljena, dokler naši istospolni bratje in sestre ne bodo obravnavani kot enaki pred zakonom, kot je enakovredna ljubezen, ki jo namenjamo drug drugemu. Naloga še ne bo opravljena, dokler mora kateri državljan čakati več ur, da doseže izpolnitev svoje volilne pravice. Naloga ni opravljena, dokler ne najdemo boljšega načina, da izrečemo dobrodošlico upov polnih priseljencem, ki še vedno vidijo Ameriko kot deželo priložnosti ali študentom in inženirjem, ki se želijo vključiti v vrste naših delavcev, kot je izgon iz države.
Naša pot ne bo končana, dokler vsi naši otroci ne bodo vedeli, da jih varujemo in skrbimo zanje.
To so naloge te generacije. To so potrebna dela za vrednote in pravice do življenja, svobode in resnične sreče vseh Američanov. Ne zahtevajo od nas, da se strinjamo v vsaki točki, tudi ne pomenijo, da vsi razumemo svobodo povsem enako ali srečo iščemo na enak način.
Od nas se tudi ne pričakuje, da bomo enkrat za vse čase odgovorili na vprašanje pomena in vloge oblasti, vendar pa se pričakuje, da bomo v tem času ukrepali.
Na nas je, da se odločamo sedaj in ne smemo si privoščiti zamud. Ne moremo zamenjati načel z absolutizmi, predstave s politiko ali zmerjanja z razumno debato.
Moramo ukrepati.
Moramo ukrepati, čeprav vemo, da naše delo ne bo popolno. Moramo ukrepati, čeprav vemo, da bodo današnje zmage le del tistih štiri-letnih, le delček 40-letnih, pa vendarle tudi odsev 400-letnega duha, ki nas vse preveva.
Moji dragi sodržavljani, prisega, ki sem jo danes dal tukaj pred vami je takšna, kot prisega vseh, ki so služili v tej hiši, to je prisega Bogu in državi, ne morda stranki ali frakciji. In obveznosti, ki jih sprejmemo, moramo sprejeti predano.
Vendar se besede moje prisege le malo razlikujejo od tistih s katerimi vojak sprejme svojo nalogo ali s katerimi priseljenec uresniči svoje sanje. Moja prisega se ne razlikuje od obljube, ki smo jo mi vsi dali tej zastavi, ki valovi nad nami in napolnjuje naša srca s ponosom.
Vi in jaz smo državljani, ki imamo pravico določati smer tej državi. Vi in jaz smo državljani, ki smo dolžni sodelovati pri razpravi o našem času, ne samo z glasovi oddanimi na volitvah, ampak tudi z glasovi, ki jih dvignemo v obrambo naših starodavnih vrednot in idej.
Posvetimo s svojim nalogam in veselju nad dediščino, ki nam je zaupana. Združimo moči za skupno dobro, s strastjo in predanostjo odgovorimo zgodovinskemu klicu in ponesimo dragoceno luč svobode v prihodnost.
Hvala vam.
Bog vas blagoslovi.Naj Bog za vedno blagoslovi Združene države Amerike.
Nastopni govor Baracka Obame, predsednika ZDA, 21. 1. 2013
Ni komentarjev:
Objavite komentar