Glede ideje; Družinski zakonik (DZ) že z svojim imenom ponižuje pojem družine, ker je ta v njem omenjena samo enkrat in sicer v 2. členu, kjer je definirana kot skupnost otroka z enim ali dvema skrbnikoma, ki sta pa mimogrede lahko tudi otrokova starša. In to je tudi vse, kar je v zakoniku družinskega. Nobenega pomena družine kot skupnosti za vsa življenjska obdobja, nobene vrednote, večgeneracijskega sožitja, socialne varnosti ali človekovega smisla ... v istem členu je sicer omenjeno, da družina uživa posebno varstvo države, vendar zgolj zaradi koristi otrok. Ko je starševski ali skrbniški proizvodni proces torej končan in so otroci stari 26 let, če se niso uspeli že prej izšolati, družina ne obstaja več. Ostanek se potem imenuje zakonska zveza ali pač nekakšna skupnost. Neodgovorjena skrivnost pa ostaja tudi konkretna vsebina opevanega "državnega varstva družine". Družinski zakonik je torej marsikaj-, le družinski ni.
Zakonodajalec se z družino očitno ni imel namena resno ukvarjati. Se je pa v 100 členih resno ukvarjal z zakonsko zvezo oziroma njenimi derivati, v 90 členih suho našteva pravne postulate razmerij med starši in otroci, 70 členov nameni posvojitvi in skrbništvu, v ostalo pa nadrobi pristojnosti državnih organov, obveznost vodenja evidenc na področju posvojitev in preživnin ter nekaj paragrafov potroši še za prehodne določbe. Družinski zakonik dejansko sestavljata dva nepovezana zakona - eden govori o zakonski zvezi, drugi pa o pravnem položaju otrok.
In to je pravno-upravna forma nečesa, kar naj bi opisalo temeljno celico skupnost v kateri živimo in bomo, tako ali drugače živeli vse svoje življenje.
O družini torej kdaj drugič
Ni komentarjev:
Objavite komentar