ponedeljek, 14. februar 2011

Masa kot človekova pravica

Iz statistike, v kolikor ji gre pač zaupati, je razvidno, da število prebivalcev tega planeta nenehno raste, in sicer naj bi nas bilo vsako sekundo kar približno 20 več. Ne vem sicer, kdo bi lahko to sproti štel, vendar recimo, da smo tu nekje.
Pojavlja se mi banalno vprašanje, na katerega si ne znam prav odgovoriti. Gre za dve predpostavki …
Prva je naslednja: če število ljudi na planetu absolutno raste, potem raste tudi skupna bruto masa človeške populacije. Grobo rečeno, naj mi bo oproščeno, ampak tako pač je: skupna masa človeškega mesa na svetu definitivno narašča. Pri tem velja upoštevati še nekaj – za preživetje naraščajočega števila ljudi, mora kajpada rasti tudi skupna masa razpoložljive hrane (kravic, prašičkov, riža, nutele, čokolešnika, itd.), torej, masa globalnega polnega penziona s turisti vred gre samo še gor.
Druga predpostavka pa je, da planetu skupne mase ne moremo niti dodati niti odvzeti, ker smo njegov del. Odtrgana češnja ne more pridobiti na skupni masi, pa če je črviček v njej še tako požrešen.
V masi planeta upoštevam lahko tudi vse umetne satelite in objekte, ki jih je človek do sedaj poslal v vesolje in s tem dejansko zmanjšal maso planeta, vendar je zadeva, s stališča celote bržkone zanemarljiva.
Sledi torej sklep, da se v notranji bilanci neke konstantne mase, delež ene komponente lahko spremeni le na račun drugega. O tem sicer govorijo neki fizikalni zakoni, ki si jih nisem jaz izmislil, vendar tu ne bom nikomur delali reklame.
Sledi vprašanje, ki mi sicer še vedno da spati, vendar odgovora le ne vem, in to je: komu ali čemu v planetarni masni strukturi se torej zmanjšuje delež na račun človeškega prirasta, ali po domače rečeno: koga mi tu zažiramo?
Za morebitne ideje se zahvaljujem … uporabljal jih bom izključno neprofitno in okolju prijazno …

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)