Sedemnajst milijard je menda planetov in vsa ta čuda, ki so na tem svetu ... a vse to kar tako-, kar samo po sebi? Nihče me ne bo prepričal ... nihče me ne bo prepričal ... tu je neki umetnik-, tu je neki super Jakopič-, ki je vse to naredil in, ki vse to vzdržuje ... to je to ...
"Big bang"-, ja v redu "big bang" ... mogoče ta teorija celo drži-, v redu ... ja-, samo, od kod pa tisto, kar je v tistem trenutku eksplodiralo? Od kod pa tisto?
In pravzaprav-, veste kaj ... bistveno vprašanje je ... se boste čudili-, jaz sem se tudi, zdaj se pa ne več ... Zakaj pravzaprav nekaj je in ni nič? V bistvu, bi moralo biti nič ... pa nekaj je. Mi smo ... svet je. Vesolje je. Zakaj sploh je?
Nekdo mora biti na začetku vsega tega. Nekdo, ki je neodvisen od tega in-, ki je večen.
In glejte, ta večni in vsemogočni ... ta veliki umetnik ... ta perfektni urar ... ima obraz in srce. In to je fantastično.
Lani sem bil na Pagu. Tam je poleti zvezdnato nebo ... in tam je zvezd ... da strmiš. In gledaš v tisto in veš kakšno vesolje je tam gori, ti pa lahko rečeš temu Ti. Lahko rečem Ti ...
Ne rečem ... kaj vem ... vzvišena modrost ali ne vem kaj ...
Rečeš mu lahko Ti ... ker je oseba ... ker ima obraz in srce.
In glejte ... tak kot je in taki kot smo mi-, je položil nemir v naše srce. Je položil radovednost v našo pamet, da se sprašujemo: "Od-kod to?".
Njegova ekscelenca, kardinal Franc Rode, 7. 12. 2013 pri Sv. Jožefu v Celju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar