Še vedno zelo težke kovine v zemlji in nad njo

Če še morda kdo ne ve-, Teharje so ena prijetno urejena vas med Celjem in Štorami, z lepo obnovljeno župnijsko cerkvijo na rahli in široki vzpetini, iz katere se vidi daleč po celjski kotlini. Kraj je veliko lepši, kot bi se komu zdelo, glede na sloves, ki ga ima. V bistvu pa se mu godi krivica. V njegovi bližini, namreč v zaselku Bukovžlak, si je podivjana boljševistična svojat sredi maja 1945 uredila koncentracijsko taborišče, v katerem je v nekaj naslednjih mesecih trpelo in tudi umrlo tisoče ljudi. Komunistični talibani so namreč konec vojne izkoristili za prevzem oblasti in obračun z vsem, kar bi jim lahko še kdaj nasprotovalo, zlasti pa s tistim, kar je pred vojno predstavljalo intelektualni, gospodarski in domoljubni cvet slovenskega naroda.
Kakorkoli, razmere v taborišču so bile očitno prava podoba partizanskega sadizma in kdor ima želodec si o tem lahko prebere še kaj več. Seveda pa je, po iztreznitvi, sledila izjemna skrb komunističnih pokvarjencev, da bi zabrisali vse sledove zločina, ki se jim je v zmagovalni pijanosti zgodil.
Danes je tam kapela, spomenik in lepo urejen park, ki domačinom pride prav za sprehajanje psov. 
Žal pa tu še vedno ni ničesar o tem, kaj je sploh bilo. Pogrešam besedo in sliko. Lahko sicer gledaš beton, travo in gozdiček, moliš, prižgeš svečo in pozvoniš, ničesar pa ne boš izvedel o tem kaj se je dogajalo. 
Morda je tudi to "sprava". Nekaj je res bilo, a raje še ne sprašuj ... da se komu ne zameriš.