torek, 23. avgust 2011

I (really) don't like FB

Priznam da me malo peče vest. Že kakšna dva meseca bo tega, kar sem de-aktiviral svoj račun na facebook-u, vendar prej o tem nisem obvestil svojih "prijateljev". Preprosto kar odklopil sem se. Mimogrede, če tega še niste poskusili, naj vam povem, da vas omrežje ne spusti kar tako iz svojega ljubečega objema in da se je dosti enostavneje prijaviti kakor odjaviti. Mislim, da sem moral postopek ponoviti kar trikrat v dveh dneh, poleg tega pa sem bil obveščen, da je moj profil le zamrznjen, da ne bom dobival novih obvestil ter da ga lahko spet aktiviram kadar hočem. Kompletna odjava, z izbrisom vseh podatkov očitno sploh ni predvidena. Med postopkom so se mi, kot podobe iz nočne more, še parkrat prikazale velike slike nekaterih mojih "prijateljev" s srce-parajočim opozorilom, da me bodo pogrešali. Res ganljivo-, v bistvu moraš biti skoraj brez srca, da se upreš takšnim izlivom prijateljstva, vendar sem se tako pač odločil in to definitivno.
Zdaj ugotavljam, da me nekaj ljudi, s katerimi sicer nikoli nisem bil osebni prijatelj, morda še znanec ne, so mi pa predlagali svoje prijateljstvo na FB in jaz sem ga potrdil, nekako čudno gleda. Hočem reči-, imam občutek da nekaterim mojih bivšim FB "prijateljem", s katerimi se sicer še naprej srečujem na cesti, v službi …, nekaj ni všeč. Ker so vljudni mi nihče nič ne reče in tudi spraševal nisem nikogar, ker sem pač mislil, da imajo ljudje morda malo slabši dan, sem pa to zadnjič zaslutil, iz izjave ene od "prijateljic" s katero sva v sorodu in še naprej v običajnih "žlahtnih" stikih. Ta mi je, tako mimogrede, omenila, da je že mislila, da samo z njo nočem biti več "prijatelj". Pazi ti to! Ta drek od FB mi jo je očitno torej zagodel še v slovo in obvestil moje "prijatelje", da jaz to nočem biti več, čeprav mi to sploh ni prišlo na pamet. Želel sem se le sporazumno razdreti poligamijo z FB, na katero sem padel brez veze pred kakšnima dvema letoma, ker me je nekdo pač povabil in sem bil "firbčen". Od takrat naprej sem objavil par komentarčkov, sličic in v glavnem vljudno odgovarjal ter sprejemal prijateljstva. Mislim, da nikomur nisem poslal prošnje in zadeva mi je začela zadnje čase do kraja presedati, ker sem začel dobivati serijo obvestil, da si "ta in ta" prijatelj nekaj misli o meni in če hočem izvedeti kaj, moram še sam povedati svoje mnenje o njem-, čeprav človeka osebno niti ne poznam, ipd. Tega seveda ne bom počel in v to me ne bo prepričal niti gospod Mark Zuckerberg, osebno.
Skratka, "družabno omrežje", ki mi nikoli ni bilo preveč všeč in sem ga imel zgolj za podaljšek poštnega predala, se mi je začelo vse bolj kazati kot "spletkarsko-propagandna mreža", kar očitno tudi je. Mislim, da bi takšnemu računalniškemu programu (saj gre zgolj za to in nič drugega) sploh morali prepovedati zlorabo lepe slovenske besede "prijatelj". Prijateljstvo je za mene nekaj povsem drugega kot mala ikona in nekaj komentarčkov.
To priliko bi izkoristil predvsem za to, da se vsem, ki so me kdaj povabili k FB "prijateljstvu", zahvalim in predvsem opravičim, ker vas nisem predhodno obvestil, da bom zapustil virtualno sosesko.
Dragi moji, verjemite mi, da nimam nič proti nikomur izmed vas in vsak mi lahko pride osebno na obisk, piše mejl ali me kar na cesti pocuka za rokav, le na FB pozabite name … jaz svoje prijatelje preveč cenim, da bi jih imel v stroju …

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Bilo in šlo:

Komu mar?

"Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Mt 10,8b)