Zelo temeljni postopki oživljanja

Če tega še niste izkusili, pa vsaj verjemite, da je človeško življenje zelo konkretna zadeva. Sicer kaj radi zatavamo v duševne vsebine in se poigravamo z miselnimi vzgibi, ki naj bi usmerjali naša razpoloženja ter z njimi povezane odločitve, vendar se telesom, ki nas gostijo, pač ni mogoče odreči. Človekovo organiziranost pogojujejo dejavniki, ki vladajo v okolju in konkretno okolje tega planeta trenutno zahteva obstoj teles, ki snovno podpirajo vse tisto kar naj bi predstavljalo človekovo jedro. Vse kar je, je pač sestavljeno iz dveh delov – vidnega in nevidnega. Oba se nenehno vrtita in lovita za zadnjici v tistem jing-jang obesku za ključe in prav vse stoji z eno nogo na belem, z drugo pa na črnem polju. Vidno ali snovno je zapleteno v mrežo nevidnega ali presežnega in kajpak velja tudi obratno. Če ni misleca, ni misli; seveda je še vedno lahko snov, ki pa je v tem primeru, namenjena zgolj sama sebi-, kot vreča raztresenih lego kock, ki čakajo na nekoga, da bi sestavil iz njih hišico.
Kar se tiče nam tako ljubih teles in njihove bolj ali manj inteligentne vsebine, smo seveda lahko razočarani nad enim ali drugim in marsikdo tudi je. Kdo si pa morda ne bi želel posedovati lepega in predvsem zdravega telesa, na drugi strani pa ni prav malo takšnih, ki so ob sicer povsem zadovoljivih fizičnih okvirjih, nezadovoljni z vsebinskimi komponentami, ki le-te napolnjujejo. Seveda se takšni pomisleki, na srečo ali nesrečo le redko pojavljajo pri ocenjevanju samega sebe. Ne glede na vse, pa so dejansko povsem upravičena tudi deljena mnenja o tem, kaj naj bi bil pravi credo človeškega življenja. Ali je zgolj telo tisto, ki narekuje in usmerja ravnanja ali pa je naše dojemanje in zavestno ali morda celo podzavestno odločanje to kar nas resnično osmišlja in žene v nam tako lastno funkcioniranje? Kdo bi vedel?
Tudi če vključim Boga, kot najvišjega možnega manipulatorja, ne morem izključiti niti enega niti drugega. Telo je božja stvaritev, ki se je razvijala pod vplivom okoliščin, ki pa so prav tako narekovane od Boga. Duša, ki je telesu vdahnjena in naj bi predstavljala pomen ter končni in neuničljivi povzetek človekovega smisla je tako vendarle omejena na neko fizično okolje, ki pa je v tem primeru prav taisto telo.

Telesu se glede na njegovo snovno izpostavljenost seveda dogajajo povsem drugačne stvari, kot prostim in navidez vsega zemeljskega osvobojenim mislim. Zgodi se mu lahko na primer, da doživi nesrečo, poškodbe ali kolapsira zaradi različnih vzrokov.
In kaj nam je torej storiti z lastnimi telesi če opazimo negibno telo?
Najprej se je seveda potrebno soočiti s realnostjo. To za vse tiste, ki smo včasih tudi kje drugje, pomeni, da se je potrebno popolnoma posvetiti fizičnemu stanju nekega drugega človeka. Konkretno, njegovemu resetiranemu organizmu in mu po možnosti, čimprej ponovno vzpostaviti funkcije, ki pomenijo njegovo avtonomno in stabilno delovanje v okolju.
Najprej je seveda potrebno odstraniti zunanjo nevarnosti in skušati s pritiskanjem ali prevezami ustaviti krvavenje. V primeru, da to ni potrebno ali pa je že storjeno in je človek brez zavesti, je ključna ugotovitev, če diha. To preprosto dejstvo je sicer najpomembnejše za njega samega, pa tudi za naše nadaljnje ukrepanje ali ne-ukrepanje. To se ugotovi tako, da 10 sekund ob njegovih ustih prisluškujemo in istočasno opazujemo prsi, če se premikajo. Če ugotovimo da diha, ga postavimo v položaj za nezavestnega in kličemo 112. Če ne diha ravno tako kličemo 112 pri tem pa čimprej začnemo z oživljanjem. Seveda nas je strah, da česa ne bomo naredili prav, vendar se je treba zavedati, da slabše kot je, pravzaprav ne more biti in da človeku, ki je morda doživel srčni zastoj v tem trenutku lahko pomagamo samo mi. Dejstvo je, da takrat tam ni drugega in če mi ne bomo storili ničesar tudi nihče drug ne bo, torej bo neko življenje definitivno izgubljeno. V primeru, da te pomisleke premagamo, začnemo z masažo srca in vpihovanjem v usta – 30-krat in dva vpiha, če pa si lahko pomagamo še z avtomatskim defibrilatorjem je toliko več možnosti za uspeh. Teh naprav je zdaj pri nas že kar nekaj in so resnično preproste za uporabo, nič pa ne škodi, če se prej pozanimamo kako se z njim dela ali pa se udeležimo kakšnega tečaja.
Jaz sem se ga in zato zdaj to vem. Upam le, da mi ne bo prišlo nikoli prav …
Vsekakor je življenje konkretno in v bistvu povsem preprosto … ima dve možnosti, ali je ali pa ni … morda bo to kdaj odvisno tudi od nas.