Ostani raje zakrit

Maskiranje sploh ni problem. Saj smo ga vajeni. Vedno in povsod. Dodatni obrazi so se nam že prilepili na kožo tako, da jih ni mogoče več ločiti od pravih. Postali so del obvezne opreme; skoraj kakor vizirji na čeladah voznikov formule ena. Ko je zgornji dovolj umazan ga odvržemo in naslednji je že pripravljen za uporabo. Resnična barva dirkačevih oči je nepomembna. Bistveno je seveda, da dobro vidi in pravočasno reagira. Če je to morda še razumljivo za tiste, ki hočejo zmago v nekakšnem športu, pa je težko dojeti kako zelo je isti vzorec tudi vsakdanje uporaben. Nimam namena tožiti kako bridko je ker so ljudje dvo- ali celo več-lični. Sploh ne, zakaj bi komu jemal veselje do laži?

Gre za nekaj drugega. Gre za počutje - pravzaprav za odgovor na vprašanje: "Kako dobro se počutimo v naših vsakdanjih vlogah?" Ko maska postane bolj resnična od obraza, je morda bolje odvreči kar obraz.

Ali se še kdo trudi z ohranjanjem prave podobe? Saj res … kakšna je že moja?

Sploh ne vem, dolgo se že nisem pogledal v pravo ogledalo. Tisto kar tam vidim mi najbrž ni dovolj všeč?

Vloge, ki jih sprejmemo ali se jih, bolje rečeno, navadimo, se povečinoma slabo ujemajo s tistimi, ki si jih želimo ali, vsaj verjamemo, da bi nam ustrezale. Vendar, takšne pač so. Takšne, kakršne si je zamislil veliki umetnik življenja in jih razdelil. Pravično?
Ah … dajte no!

Morda pa le?

Morda pa le tako boleče nepravično, da je pravično ravno v svoji popolni nepravičnosti … Če bi žrebal bi verjetno bolje zadel.

Lahko pa da zgolj mi ne razumemo, zakaj? Zakaj tako različno in navidez brez vsakega smisla …?

Ne vem ... morda zato, da lahko uporabimo masko? Uporabimo zato, da nadoknadimo tisto razliko do celotnega ujemanja, kakršno pač je. Da sploh pridemo do nečesa, kar naj bi bilo celo. Kar bi bil lahko človek. Norčavi iščejo resnico, resni norčije. Nadomesti tisto, česar ni.

Ko si nadeneš masko, pravzaprav-, ko se strdi beton, s katerim ti je nekdo ometal obraz, pridobiš nazaj vsaj nekaj od tiste samozavesti od katere ti je po zimskem rezu ostal le čep z enim očesom. Vse drugo je šlo z zimo … Kar je živega čaka na nove sokove …

Vseeno je morda bolj pošteno obdržati masko.