Izjemen je bil dejansko v eni sami stvari, ki pa lahko predstavlja pravo vsebino neke izjemnosti. Gre preprosto, in sicer: "Živel je tisto, kar je govoril." In to je tudi vse … življenje je namenil eni stvari, se ji ves daroval in ko je govoril je govoril le o njej.
Povedali so, da je pred veliko, veliko leti prišel iz drugih krajev. Tu, kamor je prišel, ni bilo ničesar zanj, poznal ni nikogar in dvomim, da ga je kdo posebej cenil. In vendar je ostal. Tako zelo je verjel v svoje, da mu ni bilo nič pretežko. Ostal je in delal, si prizadeval, organiziral ter živel s temi ljudmi, ki jih je našel tukaj. Leto za letom, desetletje za desetletjem. Naredil je vse, da bi mu uspelo, in res mu je. Imel je cilj, v katerega razen njega ni skoraj nihče verjel in ga uresničil. Ljudje so ga poznali in prepoznali. Tudi tisti, ki mu niso verjeli so ga spoštovali. Bil je tu in vseskozi delal za njih. Cele generacije, ki so odrasle in same imeli otroke, ter se tudi postarale in mu pripeljale še vnuke. On je pa ostajal z njimi, med njimi in tam tudi umrl. Želel je biti pokopan v njihovi zemlji, med njihovimi predniki in tolikimi, ki jih je poznal ter pospremil na pot na katero je zdaj stopil tudi sam.
In je. Prav tam.
Izjemno je življenje, ki je iskreno. Iskreno je tisto, ki je porabljeno za ljudi, tudi kadar je posvečeno Bogu. Bog življenja nikoli ne da le enemu človeku-, vedno ga razdeli med vse. Vsak dobi košček in tudi ko Bog življenje spet vzame k sebi, tisti košček še vedno ostane v nas.
Ali pa kje blizu?
Ni komentarjev:
Objavite komentar