Kultura? Lepo prosim, raje ne.

Ob obletnici smrti pesnika, ki po današnjih kriterijih sploh ni bil kulturnik, ampak pravnik, ki je mimogrede tudi pesnil, imam o kulturi spet priložnost zvedeti nekaj novega. Žal tudi tokrat nič prida …
Nekako sprijaznil sem se že z dejstvom, da nikoli ne bom razumel, kaj kultura sploh je, zlasti slovenska. Naivno bi pričakoval, da gre za spekter osebne ustvarjalnosti prebivalcev Slovenije, ne glede na meje, ki mu je skupno zgolj to da presega ujetništvo vsakodnevne banalnosti in golega pehanja. Skratka, nekaj kar prerašča življenje samo. Namesto tega pa zdaj spoznavam, da je naša formalna kultura očitno le aktivni in nikomur odgovorni del prav tistega o čemer je pred dnevi govoril Boris Kobal, čeprav je verjetno mislil nekaj drugega ali morda pred njim Svetlana Makarovič, ki pa gotovo ni mislila drugega.
Namreč-, to, kar se je dogajalo kulturnemu človeku in ministrskemu kandidatu dr. Žigi Turku, ko je prišel na državno proslavo kulturnega dne (saj res, morda bi jo lahko preprosto ukinili in raje zažigali kontrabase ali organizirali demonstracije anonimusov), me je prepričalo le v eno. In sicer, da z ukinitvijo kulturnega ministra ne bo prav nič narobe, le pridružiti bi ga morali drugemu resorju – morda policijskemu.
Tako bi lahko vse kulturne probleme reševali v eni hiši ...