Gre seveda za amandma, s katerim so nasprotniki očitno vendarle uspeli nekoliko ublažiti velik načelni razkorak med zakonsko in zunajzakonsko skupnostjo v dikciji slavnega družinskega zakonika. Po tem amandmaju bi za zunajzakonsko, pred državo, veljala tista skupnost, ki bi jo partnerja pisno "registrirala" pred državnim organom. Takšna skupnost bi potem veljala za izenačeno z zakonsko skupnostjo, ki je sklenjena na uveljavljen način, torej s poroko. Osebno res ne vidim v tej zahtevi prav nobenega problema, vsekakor ne takšnega kot LDS, ki je mnenja, da s tem iz tistih, ki na temu svetu ne zmorejo moči ali poguma za kaj več, kot zgolj "koruzništvo", delajo drugorazredne državljane.
Dosedaj so za veljavnost in enakopravnost koruznikov, po zakonu namreč zadoščala le čustva. V primeru, da je bilo potrebno ugotavljati, če neka zveza sploh obstaja, je državni organ torej ugotavljal kakšna je čustvena povezanost med partnerjema. Kako je to potekalo v praksi si ne znam predstavljati niti mi ni jasno, kolikšna čustvena moč je tisti prag, ki neko virtualno zvezo postavi na nivo zakonske, torej tiste, ki jo dva javno izpovesta pred matičarjem, župnikom, vso žlahto, kamerami in to celo tresoče potrdita z lastnoročnim podpisom. Ministrica tega očitno še nikoli ni naredila, od srca pa ji privoščim. Bila bi namreč lepa nevesta, če pa že ne zaradi drugega, pa vsaj zato, da bi spoznala razliko. Potem bi morda ugotovila tudi, da je v cunamiju obrazcev, ki jih pošteni državljani zvesto in pravočasno izpolnjujemo za otroške doklade, vpisovanje v vrtce, subvencije, pomoči in pač vse ostalo, kar je potrebno, da državi dokažeš, da živiš, da živijo tvoji otroci in da vse to celo nekaj stane, zgolj še en obrazec - dejansko torej pljunek v morje. In če bom z njim lahko kdaj dokazoval ali zahteval pravice, ki mi iz tega sledijo, gotovo ni povsem brez veze.
Za naše strumne liberale je to seveda popolnoma odveč in predstavlja torej grob poseg v ustavno pravico, ki mi menda dovoljuje da partnersko živim s komerkoli, pa čeprav s psom. Dejstvo, da popolnoma iste vsebine, torej s kom živim in na katerem naslovu, osebno, že leta in leta vpisujem v vsakovrstne državne formularje, vključno z dohodninsko napovedjo, je zanje seveda popolnoma normalno in neobhodno. Da bi morala pa s partnerico, skupaj podpisati obrazec, zgolj zato, da bi priznala da sodiva skupaj, je pa torej groba kršitev osebnega dostojanstva.
Ne vem sicer kaj od te države, ki jo slučajno osebno vodi, pričakuje gospa ministrica, vem pa kaj pričakujem jaz, ki leta in leta zvesto serviram državnim organom, enake in samo tiste podatke, ki jih imajo že stokrat v evidencah. Ministrica sama menda nima otrok in ji tega, da ne ve kaj to pomeni, niti ne zamerim, lahko ji pa zaupam, da so ljudje pač izjemno iznajdljivi in da so za nekaj dodatnih evrov na mesec nekateri pripravljeni zanikati tako svoje partnerstvo kakor tudi stalno bivališče. Pričakujem, da bo država slej ko prej, tudi na tem področju naredila red in državljane obravnavala enakopravno. Mimogrede, če se v tej državi lahko počuti kdo drugorazrednega, potem se gotovo tisti, ki smo veljavno poročeni in prijavljeni na skupnem bivališču, vključno s svojimi otroci, vsemi prejemki, psi in mačkami.
Pravičnim se bo pač sodilo po pravici, tistim, ki to niso, se pa morda tudi kaj spregleda ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar