Direktor Urada za slabe novice se očitno čuti dolžnega z vesoljno Slovenijo občasno podeliti strahove, ki jih izvablja iz svojega čarobnega lončka statističnih kazalnikov in jim potem vdahne obliko zlih družbenih duhov, na primer:
Mednarodna primerjava kaže, da je se Slovenija pred krizo na večini kazalnikov počasi izboljševala, z nastopom krize pa je država začela hitro izgubljati položaj na svetovnih trgih. Njen padec je bil potenciran in okrevanje počasnejše predvsem iz razlogov interne narave …V zadnjih četrtletjih Umar sicer zaznava rahlo gospodarsko rast, ki pa je pogojevana predvsem s tujim povpraševanjem in izvozom - podrobnejša analiza pa tudi tukaj Vasletu vzbuja skrb, saj izvažamo predvsem proizvode z nizko dodano vrednostjo, precej pod povprečjem Evropske unije. Po njegovih besedah Slovenija od evropskega povprečja drastično zaostaja tudi s produktivnostjo. Ker padcu produktivnosti sledi tudi višanje stroškov na enoto proizvoda, si Slovenija s tem slabi izvoz in izgublja delež na svetovnih trgih. To je zelo skrb vzbujajoče, saj je Slovenija od izvoza življenjsko odvisna, je dejal Vasle.
Če skušam to prevesti, potem ugotavljam, da je Sloveniji pred krizo (kdaj točno?), sicer kazalo dobro, potem pa se nam je s krizo začelo sesuvati (kot, da se drugim ni?). Padli smo hitro, za kar smo (po Vasletovem) krivi sami, sedaj se pa malce popravlja za kar se moramo (spet po Vasletovem) zahvaliti predvsem drugim. To mu (spet njemu) še ni dovolj, ampak predano raziskuje dalje in odkrije … oh, kaj le? Da smo prepoceni ter za-povrh še neproduktivni. Pod črto torej, ne-konkurenčni!
In kaj še sploh komu ostane: Kitajcem, "made in China", nam pa "veja in štrik".
Ne vem sicer, kateri javnosti je takšno uradno "gledanje v zoc" namenjeno, vendar očitno vsesplošni. Pojavlja se mi tudi vprašanje, kaj si ljudje s takšno novico količkaj lahko pomagajo.
Pohvaliti pa velja gospoda nad-ministra, ki se je žrtvoval in se pokazal skupaj z direktorjem, predvidevam, da bi le nekolikanj razblažil grenki Umarjev brezup. In ko sem mislil, da slabših novic že ne more več biti, sem moral slišati še seznam vladnih ukrepov, ki so spet in še kar pred realizacijo.
Po Nacionalnem reformnem programu iz novembra 2010 naj bi nas torej rešila:
dolgoročno vzdržna gospodarska rast, ki jo bomo dosegli z ukrepi ekonomske politike, strukturnimi ukrepi in institucionalnimi prilagoditvami. Vodilo za oblikovanje ukrepov ekonomske politike je konsolidacija javnih financ, ki jo bomo dosegli s krčenjem izdatkov in ne s povečanjem davčnih obremenitev. Pogoj za to je določitev obsega javne potrošnje s fiskalnim pravilom in strukture javne potrošnje na podlagi državnih razvojnih prioritet. Prioritete so usmerjene k ustvarjanju novih delovnih mest in znanja, spodbujanju in ustvarjanju inovativnih podjetij, k večji zaposljivosti, aktivnosti in usposobljenosti posameznikov ter k razvojni prometni in energetski infrastrukturi. Postopen prehod v okoljsko učinkovito, nizkoogljično družbo je horizontalno zastopan v vseh prioritetnih ukrepih. Večja socialna kohezivnost se bo izboljšala z večjo učinkovitostjo sistema socialne varnosti in pravic iz javnih sredstev. Institucionalne prilagoditve predvidevajo spremembe za boljše delovanje trgov in učinkovitejše gospodarjenje z javnim premoženjem. Med strukturnimi spremembami so poglavitne prilagoditve načrtovane za pokojninski sistem, dolgotrajno oskrbo ter v sistemu zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja.
Priznam, da je meni osebno še najbolj všeč besedica "nizkoogljična", ki se mi zdi tako nekam … džanki, kot recimo "danes so dovoljene sanje …", ali kaj podobno SF ...
Kar se mi zdi še bolj kul pa je spoznanje, do katerega pridem, ko ta uvod primerjam s prednostnimi nalogami vlade za leto 2009. Nikakor se namreč ne morem upreti fenomenu "že videnega" - takrat je bilo recimo prednostno naslednje:
Tudi v prihodnjih mesecih bodo aktivnosti vlade usmerjene predvsem v obvladovanje vplivov finančne in gospodarske krize. Kakšen bo njen obseg, še ni jasno, vendar bo vlada storila vse, da bi v krizi našla priložnosti za slovensko gospodarstvo in državljane.
S tega vidika s protikriznimi ukrepi sovpadajo tudi letošnje prednostne naloge na področju gospodarstva, financ, davkov, okolja ter sociale:
- krepitev konkurenčne sposobnosti podjetij,
- modernizacija davčnega sistema in boj proti davčnim goljufijam,
- spodbujanje obnovljivih virov energije in
- zagotavljanje socialne varnosti.
Skratka, vse je še vedno praktično neokrnjeno, in glede na žalni govor direktorja Umarja, vse tudi še brez vidnih učinkov-, vmes sta minili le dve dolgi leti …
Priznam, da me programi vladnih ukrepov nekako sumljivo spominjajo na bleščeče zavite pakete, ki so obvezni del božično novoletne ikonografije, ki jo trgovci vsako leto znova postavijo v svoje izložbe. Saj veste, v sijajen papir brezhibno zavite škatle, z bogatimi dekoracijami, obkrožene z lučkami, smrečicami in jelenčki …
Kaj je pa notri?
Ah, saj veste – isto kot lani … nič.
Denar za darila tako ali tako pričakujejo od vas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar