Glavno mesto imperija je sicer veliko in imenitno, vendar v njegovem kičastem blišču zaman iščeš odgovor na vprašanje: zakaj prav to in ne morda katero drugo? Prav tako v strogih pogledih bronastih jezdecev ali razkošnih sarkofagih z njihovimi trupli ne najdeš razloga, zakaj so morali biti to prav ti ljudje in ne morda kateri drugi. Vsak čas in prostor, če je le primerno zapolnjen, slej ko prej proizvede tudi vladajočo strukturo in posameznike, ki jo poosebljajo. Ni rečeno, da so od vseh najboljši ali tako zelo izjemni, da je to kar samoumevno. Lahko celo nasprotno-, ko jim odvzameš tisto malo kar jih dela vzvišene spoznaš da so v bistvu šibki in dolgočasni. Izjemni so kvečjemu nekateri spleti zgodovinskih okoliščin in morda ljudje, ki se v njih znajdejo, vendar še zdaleč ne vsi. Izjemni so lahko tudi spomini, ki ostanejo za njimi, vendar prav tako le redki. Veliko več je banalnosti, naključij, čudaštva in predvsem pohlepa ter nečimrnosti. Brez tega ne gre in očitno je prav to tisto kar maže in žene kolesje večnega boja za družbeno prevlado in osebni prestiž.
Resnična izjema so nekatera presečišča časa in okoliščin, v katerih so se znašli res pravi ljudje. Takrat so tudi nastali imperiji, nakopičila se je oblast in predvsem rodila izjemna želja po nesmrtnosti.
Na prvo nas zdaj spominja zgodovina, na drugo muzeji in spomeniki-, slednja pa se pa kljub vsemu trudu, le ni uresničila … Hvala Bogu, kar je ostalo je vsaj zanimivo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar