Spet smo bili torej zapeljani, nevedni in zmanipulirani. To se nam pod to oblastjo kar naprej dogaja. Tako zelo se trudijo za nas, tako sladko in prepričljivo žgolijo o dobrih namenih, pa jim kar naprej nekaj propada. Vsekakor jim je potrebno priznati, da imajo izredno močno potrebo po spremembah, pravi reformacijski podvigi, ki pa so žal pripravljeni na pol ali pa se skušajo vsiliti.
In rezultat je pač tak kot je …
Zanimivo, da bi ta Vlada rada reformirala prav vse, pa očitno ne bo nič, ljudje bi pa samo to Vlado, pa bodo morali prej verjetno zavrniti reformo vsega. Kdo neki bo tu zmagal?
In zdaj se sploh nimamo več radi – ne mi, ne oni, ne eni in ne drugi. Najbolj očiten dosežek te politike - ni pa rečeno, da samo te, lahko da vseh do sedaj-, je vsesplošna skreganost, nezaupanje in razkorak med vodstvom in ljudmi. Ne zaupa se ne oblasti, ne sodstvu, ne gospodarstvu, ne so-ljudem … kaj šele politikom-, tem še najmanj … skratka nikomur. Politik je postal sinonim za ″mutivodo″, nekoga torej, ki vedno ribari v kalnem in se grebe zgolj za osebno korist, nekoga, ki hoče zrasti na račun drugih ali pomanjkljivosti v sistemu, katerih sestavni del je …
Ljudje hočejo transparentno igro, spoštovanje pravil in možnost dialoga. Bleferji in koristolovci se jim gabijo. Saj ne zanikajo, da so tudi sami včasih takšni, vendar na oblasti hočejo videti boljše ljudi. Po svoje so apatični in tudi na referendum je večina šla zgolj zato ker je nezadovoljna. V bistvu sploh niso vedeli za kaj se gre, šli so tja in bili proti. In to je vse. Nobene druge igre ni zadaj. Preprosto so proti in so glasovali proti. Sploh niso zmanipulirani, niti najmanj. Pogovarjal sem se z nekom, ki sicer ne hodi na referendume, na tega pa je šel, da je bil lahko proti. Jaz nisem šel. Niti ne nalašč, verjetno sem kar nekako nalašč pozabil. To se mi dogaja. Nekaj česar ne maram, potisnem v pozabo in potem res pozabim. Preživel sem lep in zanimiv dan, na referendum pa sem se spomnil, ko je bilo že prepozno. Če to bere kdo iz Vlade, naj se nič ne sekira zaradi tega-, mislim, da bi bil tudi jaz proti vsemu.
Zakaj bi bil pa za?
Zakon o delu na črno že imamo, le, da ga ne izvajamo in tudi novega ne bi. Predlog zakona o arhivih je milo-rečeno, sramota od sramote-, vprašam vas, kaj še bolj ogroža naš nacionalni ugled od takšne politike, kot jo imamo. A je res še koga strah, da bomo zvedeli, kaj je počel ali govoril pred x leti? Mene, prav gotovo ni. Pokojninska reforma – od tega naj bi bila torej odvisna naša prihodnost?! Ne morda od sposobnosti našega gospodarstva, da ustvarja delovna mesta in dodano vrednost. Ali ni nihče pomislil na to, da smo dejansko v sistemu, ki ga ne obvladamo? Da smo se prepustili trgu, ki nas bo preprosto pomalical. Ali res nihče ne vidi, da je delo postalo nekaj, s čimer se danes skoraj ne da več živeti, kaj šele dobro živeti? Kaj v tej družbi pomeni izobrazba, diploma, trud, znanje, proti tržnim nišam, iskanju prave priložnosti, možnostim hitrega obračanja kapitala in bogatenja zgolj s preknjiženjem ali knjigovodskimi prevzemi podjetij? Koga še zanimajo proizvodni programi, družbena korist, novi obrati ali delovna mesta. Lastnike zanimajo dobički in samo dobički.
Dragi politiki ali kaj ste že, streznite se in se začnite zavedati, da ničesar ne morete narediti sami. Sploh pa ne tako, da nikogar ne poslušate razen same sebe. Tega niso zmogli niti komunisti in so zato stalno izumljali načine, kako ljudi vsaj navidezno vključiti v odločanje. Takrat se je oblasti reklo »ljudska«, čeprav je bila dejansko vse prej kot to. Brez podpore ljudi preprosto ne morete voditi države-, še vzdrževati ne. Prepustili ste nas kapitalističnim hijenam in zdaj pričakujete, da vas bomo imeli radi in vas podpirali v vaši nesposobnosti, ko se ne morete dogovoriti niti o tem, o čem bi se sploh dogovarjali. Če smo zamudili kakšen vlak, ga gotovo nismo zaradi nas, ampak zaradi vas. Vi bi nas radi vodili in vidite v tem svoje interese, nam je dejansko vseeno.
Vlada nam očitno lahko tudi kdorkoli, saj se vsi čutijo dovolj sposobne. Ali se morda kdo ne?
Ni komentarjev:
Objavite komentar