Čemu sem tu?

Malo sem pogledal "stare" novice v zvezi z migrantsko krizo in naletel na poročanje o skupni seji odborov za obrambo in notranje zadeve DZ RS, ki je bila 9. 6. 2015, torej pred dobrimi štirimi meseci.
Takrat so vrli koalicijski odborniki ugotovili, da je podrobnejša analiza vpliva migrantov na varnostno situacijo v Sloveniji, nepotrebna. 
Nikomur, res nikomur ... ne ministrici, ne policistom, niti parlamentarcem se očitno ni sanjalo, da bi se balkanski migrantski tok, ki je takrat že obstajal lahko usmeril tudi proti Sloveniji. 
Ja, če bi takšna možnost obstajala, bi pa že menda pisalo u cajtngu, kanede?

European of the Year is Mr. Orbán Viktor. Congratulations!

Predsednik madžarske vlade je, vsaj zame, do sedaj edini pokazal resne namene in potrebno odločnost pri obrambi lastne države in skupnosti pred poplavami, ki se nam trenutno dogajajo. Žal res ni mogoče dati drugačne ocene, ker drugačne rešitve tega problema od tiste, ki jo je nakazal on, preprosto ni. Bil je pač dovolj pogumen, da je še pravi čas storil tisto, kar je očitno edino prav in kar tisti, ki so mu zaupani, verjetno pričakujejo od njega. Torej red in varnost.

Grdo ali lepo, bil bi pa že skrajni čas, da tudi naši politiki, če jih je še kaj, spoznajo, da je potrebno varovati predvsem to kar imamo, torej tisto kar so ustvarili naši predniki in kar naj bi mi zapustili zanamcem. Družbeni in socialni red, gospodarstvo, relativno urejeno okolje in ne nazadnje tradicijo, izročilo, običaje tega okolja in tega naroda, pač tisto, kar gradi nacijo in jo ločuje od teh brezimnih obrazov, ki se tepejo za sedeže na vlaku ali ležijo na parkirišču pred državno mejo. In če kdaj, potem lahko vse to začnemo ceniti prav zdaj, ko vidimo kakšna je alternativa, ki nam jo prinašajo vsi ti, ki kar prihajajo, prihajajo … 

Evropa definitvno ne more rešiti vseh problemov tega sveta-, če to mislite, pozabite in raje ne razmišljajte več o tem. Tako je verjetno razpadal Rimski imperij. Sesula ga je skreganost in migrantske horde, ki so se razlezle po njem ... Evropa je morda trenutno dovolj bogata, da lahko zavaruje sebe in življenjski standard, ki ga je ustvarila, vendar tega ne more storiti namesto preostalega sveta. Vsak narod mora poskrbeti zase in dejstvo, da smo mi rojeni tukaj je ravno tako pomembno kot dejstvo, da je nekdo rojen v Iraku ali Siriji. Oni naših težav ne bodo rešili in ne morejo pričakovati, da bomo mi njihove.     

In kaj ostane? Državno mejo je treba zavarovati pred nekontroliranim prestopanjem in konec. Če tega ni, potem tudi vse tisto, kar je tu še količkaj vredno in slovensko, ne more dolgo obstati.

Oblast in državo imamo najprej zato, da nas varuje pred zunanjimi. Če tega ne zmore, je zanesljivo ne potrebujemo več.

DUTBistanski stihi ali dolgo že vladajo ...

Res ne vem zakaj bolj verjamem nekemu profesionalcu, ki je najet za 20.000, kot pa našim "hišnim mojstrom", ki se "žrtvujejo" za eno četrtino, ali še manj od tega ... res ne vem ...

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/harjunpaeae-dutb-ne-morem-biti-vas-borec-za-svobodo-najdite-si-svoje-che-guevare/376435#comments

Ta suhi škafec pušča.

Evropa si zadnje čase daje veliko opravka z begunci. Mislim, da celo več kot kdaj prej, čeprav begunci niso nič novega in po mojem mnenju jih ni nič več kot jih je bilo, na primer, med vojnami v nekdanji Jugoslaviji, če se dlje nazaj v zgodovino sploh ne oziramo. Priznam pa, da imam osebno v zvezi s temi begunci, ki zdaj prihajajo kar nekaj pomislekov, in sicer najprej, če so to sploh begunci. Po definiciji so namreč begunci osebe, ki bežijo iz svoje domovine pred nevarnostjo, preganjanjem ali neprijetnostmi zaradi političnih, religioznih ali rasnih razlogov. Takšnih je na svetu žal zelo veliko in med njimi je menda tudi več milijonov Sircev, ki so zaradi vojne zbežali v Turčijo, Jordanijo in druge mejne države. To so zame pravi begunci, torej tisti nesrečneži, ki bežijo iz države za preživetje. Vsi tisti srečneži med njimi, ki potem sploh lahko nadaljujejo pot v bogatejši svet so pa migranti, torej ljudje, ki potujejo predvsem iz ekonomskih razlogov. Razlika med enimi in drugimi je, vsaj zame, bistvena. Če za begunce še nekako razumem, da masovno bežijo čez mejo, pa ne vidim razloga, da bi se to dovolilo tudi migrantom. Najmanj kar je, morali bi dokazati svojo identiteto. Kje pa piše, da so ti mladi moški, ki jurišajo v "alemanijo" res to za kar se izdajajo, torej begunci. Kaj pa če so gangsterji, vojni zločinci, dezerterji ali teroristi, ki izkoriščajo priliko za beg pred oblastjo in drugimi tolpami v razpadli državi. Osebno sem prepričan tudi v to, da vsi niso sami privarčevali denarja za pot v Evropo, ampak ga je zanje varčeval nekdo drug, ki jim ga morda ni hotel prostovoljno podariti. Kdo lahko to zanika? Kako smo lahko prepričani, da so otroci, ki jih vodijo s seboj in potiskajo pred mejne policiste, res njihovi? Kaj pa če so ugrabljeni ali zgolj pobrani na ulici zato, da bi se Evropejcem smilili?

Kakorkoli in kdorkoli že, ti ljudje definitivno prihajajo v Evropo in Evropa se te problematike loteva po evropsko, torej neusklajeno in tako, da krši pravila, ki si jih je sama postavila. Povsem logično je, da v EU, tako kot v drugih civiliziranih državah sveta velja neka zakonodaja, ki ljudem ne dovoljuje prostega prehajanja zunanjih meja, pa se to kljub temu dogaja. Najbolj zanimivo pri tem je, da se, v tem primeru ciljna evropska država, torej Nemčija, kaže do beguncev kot gostoljubna in ravna drugače, kot, na primer Madžarska, ki je ravno tako evropska in še to zgolj prehodna pa vseeno skuša begunce zadržati in vzpostavljati nek red. Za nagrado pa si je, namesto podpore, ker skuša uveljavljati in vzdrževati Schengenske standarde, zdaj pridobila sloves nasilne in brezčutne države. 

Druga, podobna zanimivost v tej zvezi se tiče druge pomembne migracijske poti v Evropo in sicer Sredozemskega morja, kjer pa imajo največ dela italjanski obalni stražarji, ki budno patruljirajo kar pred obalo Libije in potem "begunce" rešijo pred utopitvijo tako, da jih varno prepeljejo v Italijo. Zanimivo pa, da Španci začuda ne poročajo o posebej dramatičnih razmerah, medtem ko pa se Italija "kao" duši pod navalom beguncev in kar topi od usmiljenja do ubogih revežev. Zakaj neki?

Meni se ob teh tisočih mladih ljudi, ki prihajajo in se potem čudežno in brez sledu izgubljajo v tej Evropi, vse bolj riše nekaj drugega, in sicer takšnega, čemur bi lahko rekel resnična podoba odnosa bogatega dela sveta do migrantov iz revnejših držav. Po mojem mnenju gre pri teh "kao" prizadevanjih za omejitev prihoda ljudem, dejansko za eno veliko hinavščino, namenjeno lastni in zunanji javnosti. V resnici vse te države potrebujejo migrante, ki jim predstavljajo novodobno suženjsko silo in humani material za popolnitev poraznih demografskih statistik. Dejansko si sploh ne želijo, da bi ta vir presahnil, tudi iz povsem prestižnih razlogov, češ "glejte kako močni smo, da vsi rinejo k nam". 
Pa še nekaj ni nepomembno. Z ekonomskega vidika je ilegalni migrant formiran človek, ki državo ne stane nič, ker ni bilo treba nič vložiti v njegovo odraščanje in šolanje, dejansko pa je definitivno boljši in cenejši delavec ter tudi bolj lojalen do oblasti, kot lastni državljani. 
In če že lahko vse uvozimo, zakaj pa ne bi še ljudi.

Ena kratka zalivska ...

Se srečata na Dunaju, Zoran in Miro:

Zoran: A, a, ne, ne!

Miro: O, ja, ja!

Zoran: Ajd bok.

Miro: Živjo, mej se.

Brez skrbi, nič vam nočemo.

Sprave v Sloveniji nikoli ne bo in verjetno je niti ne potrebujemo več, vsak naj pač verjame kar hoče in živi po svoje naprej. Vse skupaj je bil še en slepilni projekt postkomunistov, medijska floskula, ki smo ji morda nekoč celo nasedli in s katero se je pred morebitnim sramotnim sojenjem rešilo Mitjo Ribičiča ter še nekaj drugih. Z zločini slovenskih komunistov doma in v tujini se zdaj ukvarjata samo še Leljak in Omerza. Torej, nihče.

Bila je pač državljanska vojna in komunisti so s prevarami in okrutnostjo v njej zmagali. V povojnih letih so uspeli svojo zmago opravičiti, pridobiti zase koristi ter degenerirati Slovence in Slovenstvo.

Samostojna Slovenija bi morala zlikovce takoj obsoditi in njihovim pristašem preprečiti nadaljnje škodljivo delovanje, vendar tega ni in ne bo storila. Ideologija je vmes postala splošno sprejet svetovni nazor, sekta se je preoblikovala v mrežo. 

Uspeli so in še vedno jim uspeva, da se preko Stanovnikov, Pirjevcev, Repetov, ... ter širokega zaledja kontinuitetne politike, prodajajo kot osvoboditelji in domoljubi, čeprav dejansko niso bili ne eno in ne drugo. Bili so predvojni teroristi, skrajneži in sovjetski plačanci, ki niso imeli kaj izgubiti, ker niso nikoli nič imeli. Še dolgo po okupaciji in razkosanju Slovenije so paktirali s Hitlerjem in z njim bi se tudi borili proti zaveznikom, če ne bi napadel Sovjetov. Uprli so se mu, ker jim je to ukazal Stalin in ne zato ker bi se jim smilili Slovenci, ki jih je zaradi njihovega junaštva umrlo vsaj še enkrat toliko kot bi bilo treba.

Zmago so lahko razglasili, ker so zaveznike preslepili, da jim je več do svobode kot do revolucije. Po vojni jim je uspelo dodobra izničiti in satanizirati obstoj protikomunističnih slovenskih domoljubov, ki so bili pred in med vojno v večini in bi tudi brez Nemcev zmagali v Sloveniji, če komunistom ne bi pomagali zavezniki in Sovjeti. V 70-ih letih, ki so sledila moriji, jim je tudi operacija javnega pranja možganov skoraj uspela.

Rezultat je, da Slovenec danes ni več Slovenec ampak polbalkanski, poltitoistični in polmožganski invalid, ki se je za rumen gumb pripravljen kadarkoli spet zasužnjiti.

Edino kar nam ostane je, da se včasih malo požalostimo, prosimo Boga za mir in to je vse.

Hvala vsem za razumevanje, dovolite nam vsaj jokati.

Arbitraža, kaj že ...?

Tema od katere se nekaterim (upravičeno) že obračajo želodci, očitno postaja samo slovenski problem. Naj priznam, da sem se en teden, z nesramnim užitkom kopal v nesporno hrvaškem in še bolj nesporno toplem morju, ker pa se nekaterih škodljivih razvad težko odvadim, sem tudi na dopustu spremljal poročila. In ker so bila pač najbolj pri roki, so bila hrvaška. Glavna tema tega tedna pri njih je bila seveda 20-letnica operacije Nevihta, in to vse dokler je ni zamenjala žalostna usoda nesrečnega geodeta. Naj povem, da sem bil sprva kar malo šokiran, ker o neki arbitraži praktično ni bilo govora. Brez komentarja so poročali samo, da je odstopil Abraham.
Priznam, da nisem zdržal, da ne bi vsaj občasno prisluhnil našim govoricam in ugotovil, da arbitražna vnema pri nas nikakor ne pojenja. Še več, zadeva očitno vse bolj postaja vrhunski politični škandal, ki bo najbrž odnesel še koga drugega, poleg tistih, ki jih je že.
Zdaj ko sem doma in sem končno spet zadihal vroči domači zrak, seveda ne morem, da se znova ne začudim konstantni naivnosti naših politikov, ki še vedno ne razumejo, da je projekt propadel in, da se Slovenija samo še sramoti. Priznati je pač treba, da so nas Hrvati dobili brez gat in nas naredili za tepčke, pa še bolj nas bodo. In sicer, sledi naslednja runda, ki je naši očitno spet ne pričakujejo; namreč, mi bomo našega arbitra verjetno predlagali, vendar sta scenarija, ki, po mojem mnenju, sledita temu lahko dva in oba sta za nas ponižujoča. Prvi je, da bodo Hrvati, ki svojega arbitra ne bodo predlagali, kar je seveda že dolgo jasno, javno dali vedeti, da noben zaveden Hrvat ne bo sprejel mesta njihovega arbitražnega zastopnika, kar pomeni jasen signal vsem, da bo tisti, ki si jih bo v tem postopki drznil zastopati proti njihovi volji naredil nekaj zelo finega za svojo nadaljnjo kariero. Zastopati jih bo upal le tujec, pa še to kak pravni desperado in ne resen mednarodni pravni strokovnjak. Torej nekdo, ki ga ne bo nihče jemal resno in bo zgolj zniževal ugled ostalim arbitrom, ki bodo začeli razmišljati o odstopu. Drugi scenarij pa je nadgradnja prvega in sicer, da bodo ostali sodniki vendarle ugotovili, da je zadeva prešla pod pas in da jih politika obeh držav izrablja za obračun ne pa za iskanje rešitve, zato bodo vsi ponudili odstop. Tako bo edini igralec, ki bo ostal na igrišču, potem ko je tekma odpovedana, Slovenija. Slovenija pa seveda sama ne more zagnati postopka, lahko pa še naprej igra proti sebi in si zabija avtogole, kar pa tako ali tako že počne ves čas. Torej, polomija na celi črti in to še večja, kot bi bila, če bi takoj javno priznali, da je zadeva nasedla.
Od Hrvatov bi se lahko naučili vsaj nekaj; in sicer, če že vsi ugotovijo, da si naivnež in bedak, potem pač odnehaj in se vsaj ne blamiraj več.