Sprave v Sloveniji nikoli ne bo in verjetno je niti ne
potrebujemo več, vsak naj pač verjame kar hoče in živi po svoje naprej. Vse skupaj
je bil še en slepilni projekt postkomunistov, medijska floskula, ki smo
ji morda nekoč celo nasedli in s katero se je pred morebitnim sramotnim sojenjem rešilo Mitjo
Ribičiča ter še nekaj drugih. Z zločini slovenskih komunistov doma in v tujini se zdaj ukvarjata samo še Leljak
in Omerza. Torej, nihče.
Bila je pač državljanska vojna in komunisti so s prevarami
in okrutnostjo v njej zmagali. V povojnih letih so uspeli svojo zmago opravičiti,
pridobiti zase koristi ter degenerirati Slovence in Slovenstvo.
Samostojna Slovenija bi morala zlikovce takoj obsoditi in njihovim pristašem preprečiti nadaljnje škodljivo delovanje, vendar
tega ni in ne bo storila. Ideologija je vmes postala splošno sprejet svetovni nazor, sekta se je preoblikovala v mrežo.
Uspeli so in še vedno jim uspeva, da se preko Stanovnikov,
Pirjevcev, Repetov, ... ter širokega zaledja kontinuitetne politike, prodajajo
kot osvoboditelji in domoljubi, čeprav dejansko niso bili ne eno in ne drugo.
Bili so predvojni teroristi, skrajneži in sovjetski plačanci, ki niso imeli kaj
izgubiti, ker niso nikoli nič imeli. Še dolgo po okupaciji in razkosanju Slovenije so paktirali s Hitlerjem in z njim bi se
tudi borili proti zaveznikom, če ne bi napadel Sovjetov. Uprli so se mu, ker jim je to ukazal Stalin in ne zato ker bi se jim smilili Slovenci, ki jih je zaradi njihovega junaštva umrlo vsaj še enkrat toliko kot bi bilo treba.
Zmago so lahko razglasili, ker so zaveznike preslepili, da
jim je več do svobode kot do revolucije. Po vojni jim je uspelo dodobra izničiti
in satanizirati obstoj protikomunističnih slovenskih domoljubov, ki so bili
pred in med vojno v večini in bi tudi brez Nemcev zmagali v Sloveniji, če
komunistom ne bi pomagali zavezniki in Sovjeti. V 70-ih letih, ki so sledila moriji, jim je tudi operacija javnega pranja možganov skoraj uspela.
Rezultat je, da Slovenec danes ni več Slovenec ampak
polbalkanski, poltitoistični in polmožganski invalid, ki se je za rumen gumb
pripravljen kadarkoli spet zasužnjiti.
Edino kar nam ostane je, da se včasih malo požalostimo,
prosimo Boga za mir in to je vse.
Hvala vsem za razumevanje, dovolite nam vsaj jokati.
Ni komentarjev:
Objavite komentar