Prav droben žarek upanja je posvetil tudi v zadušljivi mrak svetovne vojne kuhinje in to ravno v trenutku ko glavna jed, torej vojna v Iranu, že dobiva lepo zapečeno skorjico. Kanček upanja je, vsaj zame, zgolj v tem, da je veliki dogodek morda še lahko odpovedan, čeprav so glavni medijski pokrovitelji verjetno že odkupili pravice.
Namreč, dva glavna špijonska holdinga, sta res da sramežljivo in pod pultom, a vendarle pripustila novico, da za glavnega osumljenca v tej zgodbi, že od leta 2003 naprej ni dokazov da bi razvijal vojaški jedrski program.
Dejstvo daje intenzivnim pripravam in velikim besedam nekaterih nobelovih nagrajencev za mir, ki so medtem, skrivaj ali pa tudi ne, neovirano razvijali svoj jedrski program, sicer pečat nesmiselnosti, vendar samo zaradi tega še ni pričakovati, da se bo kaj spremenilo. Identičen scenarij, namreč najprej sankcije, ki povročijo obupen javni revolt in besno sovraštvo proti "upanju tega sveta", ZDA in njihovi zvezni državi Izrael, potem pa "kazenska ekspedicija", smo pred desetimi leti že videli v Iraku, za katerega tudi niso imeli nobenih dokazov da razvija orožje za množično uničevanje, pa so ga vseeno "osvobodili". Takrat je šlo tako, da so Američani in Angleži, ki jim oddaljena vojna očitno vedno prav pride, pač toliko časa lobirali (beri: izsiljevali) kobajagi zaveznike in Varnostni svet ZN ter vozili svoje železje in vojsko v Zaliv, da se je "nekaj preprosto moralo zgoditi". Tako je namreč prostodušno povedal kar sam glavni soavtor napada Tony Blair, ki je skupaj z Georgom W. Bushom, še vedno žal ne-obsojeni zločinec proti človeštvu. In se je kajpada zgodilo. Zgodil se je milijon mrtvih, uničena država in svetovna recesija.
Zanimivo pri tem je morda zgolj obrobno dejstvo, da za izdelavo orožja za množično uničevanje ali teroristični napad na glavno mesto neke države niti ne potrebujete tovarn ali inštitutov s stotinami genijev. Ob bogati ponudbi peklensko strupenih fitofarmacevtskih sredstev ali umetnih gnojil, ki so na voljo v vsaki vaški prodajalni, lahko z malce domišljije iz svoje garaže sprožite izredne razmere v katerikoli urbani deželi na svetu. Zelo verjetno bi se pa tudi kakšna žepna atomska bombica dala narediti kar v domači delavnici, če bi vam ravno kdo prodal sestavine, kar pa najbrž tudi ni nemogoče odkar je človeštvo izumilo denar. Poleg tega pa je niti ne potrebujete. Zakaj neki? Dovolj hudo bi bilo, če bi zgolj z vetrom raztrosili v prah zdrobljeno izrabljeno jedrsko gorivo, ki ga menda samo ZDA proizvedejo 3000 ton letno in je varovano približno tako kot vsaka elektrarna. To lahko storite še najlažje, če ste bogat belec v bogati državi in pod pogojem, da ste vsaj tako zlobni, kot se to pripisuje največjim svetovnim revežem v srednji Aziji, nad katerimi se zdaj junaško izživljajo "good guys", seveda z našo strumno ramo ob strani. Če smo malce ironični lahko rečemo, da so te velike nevarnosti, ki trenutno Američane, zlasti pa Izraelce, tako zelo skrbijo, torej izdelava atomske bombe in odkrit napad, od vseh groženj še najmanj verjetne. Vse ostalo je verjetnejše, lažje izvedljivo in veliko bolj učinkovito.
Skratka, svet bo najbrž, kljub temu da so tokrat že vnaprej povedali, da nimajo nič, priča novemu velikemu eksperimentu, ki bo pokazal, kaj vse se lahko zgodi, če se nič ne zgodi ali kaj se sploh ne zgodi, če se veliko zgodi. Verjetno že mora biti.
Pripravite se. Prihaja nova vaja v slogu globalne hinavščine. Pokalo bo, kri bo tekla in rezultat bo. Nekateri ga gotovo že poznajo.
Drugi bodo pa še trpeli zanj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar