Bratje v plinu

Spet se je nekaj zaslišalo o projektu “Južni tok”, torej plinovodu s katerim naj bi Rusija obšla Ukrajino in prehitela azarbejdžanski “Nabucco”. Zadeva je po svoje zanimiva, predvsem zaradi vele-pomembnosti s katero vsake toliko časa zaplini prve strani medijev, potem se pa spet za kakšno leto nekako razkadi v ozračje. Bi rekel da skoraj po rusko, zdaj lahkotno in vihravo, potem pa nenadoma težko in globoko v molu.
Ker je projekt nadnacionalen in ga vodijo Rusi, ki se že od nekdaj spoznajo tudi na politiko, verjetno ni naključje, da je takoj po menjavi oblasti v Slovenijo prihitel sam Aleksej Miller.
Dobrodošlica je bila "tip&top", kot se za globalnega maherja spodobi in z obiskom je bil menda kar zadovoljen. Naši so ga očitno potolažili z novico, da smo še vedno zraven, on pa je od veselja mimogrede podpisal še nek aneks, katerega vsebina je kajpak skrivnost, predvidevam pa da gre za darilce v obliki ustanovnega kapitala za kobajagi firmo Južni tok Slovenija. Kakšno bo njeno lastništvo in funkcija in zakaj tega ne morejo početi kar Plinovodi ali celo nekaj v kompletni lasti Republike Slovenije, bomo že še izvedeli, seveda ko bo čas, če ne že prej. Je pa zanimivo, da se naša država s tem plinovodom, hočeš nočeš, meša v precej veliko igro, ki zna imeti nepredvidljive in dolgoročne, morda tudi ne-plinske posledice. Rusi sicer leporečijo, da gre za zagotavljanje evropske energetske stabilnosti, vendar že primerjava zemljevidov s trasami obeh konkurenčnih projektov pove, da gre dejansko za plinsko vojno severa in juga. Zmagovalec se seveda nadeja prevlade na bogatih in relativno zanesljivih evropskih energetskih loviščih.
Kakorkoli, mi smo se torej odločili za Južni tok, ki ga bomo potemtakem lahko tudi peljati čez raj pod Alpami, medtem ko bi nas konkurenčni Nabucco obšel. To ima na eni strani gotovo negativne okoljske posledice, ki jih bo predstavlja široka teritorialna brazgotina iz štirih jeklenih cevi premera po en meter, ki si jih najbrž nihče ne želi gledati na svojem dvorišču, po drugi strani pa bo za državo to morda le pomenilo neko prednost pri energetski oskrbi. Če imaš tranzitni plinovod na svojem ozemlju, potem ti ga seveda le nekoliko težje zaprejo, ker je od njega odvisna še neka pipa naprej od tvoje.
Vragsigavedi kaj je res dolgoročno pametno-, vsekakor je energetska konkurenca očitno več kot neizprosna glede na dejstvo, da gresta trasi obeh plinovodov od Bolgarije dalje, praktično v isto smer in na isti avstrijski ventil, vendar bodo investitorji raje polagali vsak svoje cevi, kot pa da bi se skušali dogovoriti o sodelovanju s katerim bi si verjetno prišparali par milijard.   

"Južni tok"

 "Nabucco"